Izraelski premier Benjamin Netanjahu z belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem in španskim premierjem Pedrom Sanchezom. Foto: EPA
Izraelski premier Benjamin Netanjahu z belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem in španskim premierjem Pedrom Sanchezom. Foto: EPA

V prvem osebnem srečanju z Netanjahujem od zaostritve izraelsko-palestinskega konflikta je Sanchez Izrael pozval, naj ločuje med civilnimi in vojaškimi tarčami. Španski premier je sicer dejal, da razume "frustracijo in bolečino" Izraela zaradi “groznih terorističnih dejanj Hamasa”, a da mora Izrael kljub temu spoštovati mednarodno pravo in narediti konec humanitarni katastrofi v Gazi.

“Naj bom jasen: Izrael se mora v svojem odzivu ravnati po mednarodnem pravu, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom ... Ves svet je šokiran nad podobami, ki prihajajo iz Gaze vsakodnevno. Število ubitih Palestincev je resnično neznosno. Verjamem, da morajo biti vsi civilisti za vsako ceno zaščiteni,” je dejal.

Netanjahu je na to odgovoril precej cinično in prst uperil v Združene narode, ki da so prepočasni pri reševanju humanitarne krize v Gazi, češ da ZN-ovi humanitarni delavci niso vstopili na območje s palestinskimi begunci, ki je bilo označeno za "varno". "Nisem še videl angažmaja, ki bi ga rad videl od ZN-a in mednarodnih agencij," je pripomnil.

Sorodna novica Izmenjava talcev v petek. Izrael zaslišuje direktorja Al Šife in obtožuje ZN počasne pomoči beguncem

Že predtem je Sanchez na srečanju z izraelskim predsednikom Izakom Herzogom dejal, da odziv Izraela “ne more zajemati smrti nedolžnih civilistov v Gazi, vključno z na tisoče otrok”.

Sanchez in De Croo sta danes obiskala tudi kibuc Be’eri, kjer je Hamas 7. oktobra ubil okoli sto ljudi. Foto: Reuters
Sanchez in De Croo sta danes obiskala tudi kibuc Be’eri, kjer je Hamas 7. oktobra ubil okoli sto ljudi. Foto: Reuters

Število smrtnih žrtev v Gazi se je od 7. oktobra povzpelo na 14.854, od tega kar 6150 otrok in več kot 4000 žensk. Ubitih je bilo tudi 205 članov zdravniškega osebja in 64 novinarjev.

"Mir pomeni ustanovitev palestinske države"

Sanchez, ki potuje po Bližnjem vzhodu z belgijskim kolegom Alexandrom De Croojem, skuša po najboljših močeh lobirati za mir in rešitev dveh držav. “Danes moramo, bolj kot kadar koli poprej, ponovno začeti delati na resni in kredibilni podlagi za mir. Brez političnega dogovora se bomo večno vrteli v tem začaranem krogu nasilja," je dejal Sanchez Netanjahuju.

Sanchez pravi, da so njegovo pobudo za mirovno konferenco, ki naj bi potekala “čim prej", podprli EU, Liga arabskih držav in Organizacija za islamsko sodelovanje. “Vsakršna rešitev mora biti celovita. V interesu Izraela je, da si prizadeva za mir. In danes mir pomeni ustanovitev zdrave palestinske države, ki vključuje Zahodni breg, Gazo in Vzhodni Jeruzalem, po vojni pa morajo nadzor nad Gazo prevzeti palestinske oblasti," je izpostavil španski premier.

“Izraelci in Palestinci imajo pravico, da živijo v miru in varnosti, mednarodna skupnost pa mora spremljati celoten proces za dosego tega cilja. Tako da, gospod premier, za to težko misijo lahko računate na Španijo.”

Premier ima doma glede vprašanja Palestine polno podporo svoje vlade. "Ultimativna rešitev je obstoj palestinske države, ki zagotavlja varnost Izraela," je za radio RNE danes povedal španski zunanji minister José Manuel Albares in dejal, da Španija podpira priznanje Palestine.

Sanchez z Netanjahujem. Foto: EPA
Sanchez z Netanjahujem. Foto: EPA

Edina vodilna članica EU-ja, ki podpira Palestino

Gre za eno redkih držav, ki se ne boji glede tega jasno in glasno opredeliti. Delno zato, ker je bila država vedno zgodovinsko blizu arabskemu svetu. Isaías Barreñada, profesor na madridski univerzi Complutense, je za AFP povedal, da Sánchez upa, da se bo njegovo stališče "prijelo" tudi pri drugih članicah EU-ja.

Do španske jasne podpore palestinski državi prihaja v času, ko na številne zahodne države letijo kritike arabskega sveta zaradi njihove neomajne podpore Izraelu. Barreñada zato meni, da si je Sánchez zadal precejšnji zalogaj. “Težko si je predstavljati, da bi bila Španija sposobna povsem obrniti evropsko stališče. Lahko pa pokaže, da so sentimenti znotraj EU-ja različni.”

Shod v podporo Palestincem v Canberri. Foto: EPA
Shod v podporo Palestincem v Canberri. Foto: EPA

Take propalestinske sentimente so znotraj Evrope jasno izrazile še Švedska, Islandija, Bolgarija, Ciper, Slovaška, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija, ne pa tudi Slovenija – vsaj za zdaj ne.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je namreč na pobudo Levice o priznanju Palestine prejšnji mesec odgovorila, da "to ta čas ni prioriteta". Prav tako ni podpore Palestini izrekla nobena od vodilnih članic EU-ja, zato je Španija pionirka na tem področju, piše Euronews.

Ta teden je visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in nekdanji španski zunanji minister pod Sánchezom za El Pais povedal, da je Španija država "z bolj jasnimi simpatijami do arabskega sveta”.

Nekaj opreznosti glede Sanchezove podpore Palestini je sicer tudi v Španiji, čeprav precej manj. Predstavnica španske konservativne Ljudske stranke Cuca Gamarra je tako novinarjem dejala, da upa, da Sanchez "ne začne mednarodnega konflikta in konflikta med Španijo in Izraelom”.

A velja spomniti, da je leta 2014, pod konservativno (!) vlado, španski parlament sprejel resolucijo, v kateri so pozvali k priznanju Palestine, ki so jo podprle vse politične stranke. Glasovanje je bilo sicer neobvezujoče.

Sanchez in De Croo sta turnejo po Bližnjem vzhodu nadaljevala v Ramali na Zahodnem bregu pri palestiskem predsedniku Mahmudu Abasu. Foto: EPA
Sanchez in De Croo sta turnejo po Bližnjem vzhodu nadaljevala v Ramali na Zahodnem bregu pri palestiskem predsedniku Mahmudu Abasu. Foto: EPA

Spor med Izraelom in Španijo

Španija, predsedujoča EU-ju, in Izrael sta se v diplomatski spor že zapletla oktobra, potem ko je izraelsko veleposlaništvo obtožilo nekatere španske ministre, da so na strani "terorizma v slogu Islamske države", potem ko so ti kritizirali odziv Izraela na Hamasov napad, Izraelu očitali vojne zločine v Gazi in pozvali, da naj Netanjahuja postavijo pred mednarodno kazensko sodišče.

Špansko zunanje ministrstvo se je ostro odzvalo in dejalo, da veleposlaništvo izkrivlja stališča ministrov.

“V pravi demokraciji, kot je Španija, lahko vsak politični voditelj kot predstavnik politične stranke svobodno izraža svoja stališča,” so zapisali. “V vsakem primeru je stališče španske vlade glede terorističnih napadov Hamasa jasno: brezpogojna obsodba, zahteva po takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev in priznanje Izraela, da se brani v okvirih mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava.”

Sanchez in De Croo sta po srečanju z Netanjahujem obiskala kibuc Be’eri, kjer je Hamas v napadih 7. oktobra pobil okoli sto ljudi, nato pa sta se v Ramali srečala še s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

V petek bosta turnejo nadaljevala v Egiptu, kjer se bosta srečala z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatah Al Sisijem in generalnim sekretarjem Arabske lige Ahmedom Abulom Geitom.