Ozemeljski spor ni nikoli predstavljal vira napetosti med Burkina Fasom in Nigrom. Foto: EPA
Ozemeljski spor ni nikoli predstavljal vira napetosti med Burkina Fasom in Nigrom. Foto: EPA

V zelo tehnični razsodbi je sodišče razmejilo ozemlje obeh držav na območju, ki se razteza na okoli 380 kilometrih, kar je več kot polovica dolžine skupne meje. V razsodbi je ICJ obema državama dal vzrok za zadovoljstvo, čeprav je razsodba nekoliko v prid Burkina Fasu, posebno ker je v nasprotju z željami Nigra dobil večji dostop do reke Sirba, pritoka veletoka Niger.

"Menim, da je sodišče pravično razdelilo ozemlje. Nekaj smo pridobili na severu, nekaj izgubili na jugu. Zmagali sta obe državi, ker ni več spora o meji," je v odzivu dejal nigrski minister za pravosodje Marou Amadou, ki je v Haagu spremljal razglasitev razsodbe. Po njegovih besedah ozemeljski spor ni bil nikoli vir velikih napetosti med državama.

"Odhajamo kot dobri prijatelji, zelo dobri prijatelji. Pogosto je bila zmeda, predvsem glede varnostnih sil, patrulj in pobiranja davkov. Zdaj je vsega tega konec," je po razsodbi dejal minister Burkina Fasa za ozemeljsko administracijo in varnost Jerome Bougouma.

Državi sta poskušali več desetletij sami razrešiti spor o meji in sta tudi ustanovili skupno tehnično komisijo v ta namen, a so se vedno pojavila razhajanja glede določenih obmejnih znamenj, saj sta strani različno tolmačili nekatere kolonialne dokumente.

20. julija 2010 sta državi nato vložili skupno tožbo na ICJ in zaprosili sodišče, da določi mejo v osrednjem delu.