"ZDA so v procesu pregleda svoje politike glede podnebnih sprememb in o pariškem dogovoru in se zato ne morejo pridružiti konsenzu drugih držav glede te teme," je zapisano v uradnem sporočilu. Jasno pa je v njem zapisano tudi, da "voditelji Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta ostajajo trdno zavezani hitremu izvajanju dogovora."

Ameriški predsednik Donald Trump je že v kampanji pred predsedniškimi volitvami novembra lani obljubljal, da bo odstopil od pariškega podnebnega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje. Kot je dal vedeti po srečanju v sicilijanskem mestu, si bo vzel še teden dni časa za premislek glede pariškega podnebnega sporazuma.

Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel je bila razprava o pariškem sporazumu zahtevna. "Celotna razprava o podnebnih spremembah je bila zelo težka, da ne rečem nezadovoljiva. Nobenih znakov ni, ali bodo ZDA podprle pariški dogovor ali ne," je dejala kanclerka.

Več strinjanja glede boja proti protekcionizmu
Voditelji sedmerice najbolj razvitih držav so v sklepni izjavi potrdili, da ostajajo zavezani odprtemu trgu in boju proti protekcionizmu, hkrati pa so poudarili boj proti praksam nepravične trgovine. Zavezanost prosti trgovini je bila vse do zadnjega zaradi pomislekov Trumpa vprašljiva. "Priznavamo, da so svobodna, poštena in obojestransko koristna trgovina in vlaganja ... ključni motor za rast in ustvarjanje delovnih mest," piše v skupni izjavi. Prav zato so voditelji "ponovili svojo zavezanost ohranitvi odprtih trgov in boju proti protekcionizmu". Obenem pa bodo odločno proti "vsem nepoštenim trgovinskim praksam".

"Obenem priznavamo, da trgovina do zdaj ni vedno delovala v korist vseh. Zaradi tega se zavezujemo sprejemu ustreznih politik, ki bodo omogočile vsem podjetjem in državljanom, da bodo lahko najbolje izkoristili priložnosti globalne ekonomije," so dodali.

Kot je za Reuters dejal eden izmed diplomatov, jim je na koncu srečanja le uspelo prepričati ameriško stran, da v izjavo, spisano na šestih straneh (lani je bila dolga 32 strani), vključijo boj proti protekcionizmu, kar je označil za velik korak naprej.

V skupni izjavi so voditelji zapisali tudi, da so pripravljeni na nadaljnjo zaostritev sankcij proti Rusiji, če bo to zahteval razvoj dogodkov v Ukrajini.

Zelena luč za zaostritev ukrepov proti Pjongjangu
Voditelji so prižgali zeleno luč za zaostritev ukrepov proti Severni Koreji, če ta ne bo končala svojega jedrskega programa. Kot so zapisali, Severna Koreja predstavlja naraščajočo grožnjo mednarodnemu miru in stabilnosti.

Države nadzirajo svoje meje
Veliko pozornosti je bil že v petek deležen tudi osnutek izjave glede begunske krize. Končna različica še vedno vključuje "potrditev suverene pravice držav, da individualno in kolektivno nadzirajo svoje meje in vzpostavijo politike v svojem nacionalnem interesu ter nacionalno varnost", ne omenja pa več možnosti postavitve jasnih omejitev migracij.

Še naprej poudarja "potrebo po zagotavljanju podpore beguncem kar se da blizu njihovim domačim državam in omogočanje vrnitve domov". Navaja pa izjava po novem tudi, da "ustrezno urejeni tokovi lahko prinesejo ekonomske in socialne koristi tako državam izvora kot cilja, pa tudi prebežnikom in beguncem".

Po besedah nemške kanclerke si je Italija želela, da bi G7 vprašanju migracij in begunski politiki posvetil več pozornosti, kar se ni zgodilo, to, kar je vključeno v izjavo, pa se ji zdi razumno. "Kaže na to, da imajo begunci popolnoma enake pravice kot vsi drugi in da moramo seveda ščititi svoje meje, da se moramo boriti proti nezakonitim migracijam, da pa moramo obenem resno vzeti interese in pravice teh ljudi."

Bogati naj prispevajo več
Ob robu srečanja so se predstavniki sedmih držav G7 srečali s kolegi iz Etiopije, Kenije, Nigra, Nigerije, Tunizije in Gvineje, s katerimi so govorili o begunski krizi in lakoti. Razvojne organizacije so bogate države iz G7 pozvale, naj zagotovijo več denarja za boj proti lakoti v Afriki. Italija še posebej občuti prihod prebežnikov iz Afrike in je pri svojem predsedovanju skupini G7 ves čas poudarjala pomembnost sodelovanja z afriškimi državami. Na to je spet spomnil italijanski premier Paolo Gentiloni, ki je dodal, da bi se moral tudi julijski vrh skupine najpomembnejših svetovnih gospodarstev G20 v Hamburgu osredotočiti na odnose z Afriko.

Zaostritev glede migracij
Italija je morala svojo ambiciozno zastavljeno izjavo glede migracij bistveno okrniti. Zaostritev stališča držav G7 glede migracij je naletela na ogorčen odziv nevladnih človekoljubnih organizacij. Oxfam tako meni, da gre za škandal. "To je škandal tega vrha: da voditelji G7 pridejo prav na Sicilijo, na prag morja, kjer je letos umrlo 1.400 ljudi, in danes odletijo nazaj domov, ne da bi naredili kar koli resnega glede tega," je za DPA dejal predstavnik Oxfama.

Protesti proti ignoranci svetovnih voditeljev
Kljub ostrim varnostnim ukrepom se je na ulicah Taormine po poročanju Reutersa zbralo okoli 1.700 protestnikov, ki so protestirali proti svetovnim voditeljem, ki jim očitajo, da zanemarjajo interese običajnih ljudi. "Kriminalizirajo naše nesoglasje," je dejal eden izmed protestnikov, srednješolski profesor Salvatore Giordano.