Rex Tillerson ni hotel zagovarjati nazorov svojega šefa. Foto: Reuters
Rex Tillerson ni hotel zagovarjati nazorov svojega šefa. Foto: Reuters
V Arizoni, kjer je delež hispanskega prebivalstva 30-odstoten, so se burno odzvali na Arpaievo pomilostitev. Foto: Reuters
Protest proti Trumpu v Phoenixu. Foto: Reuters
V nedeljo je bilo ozračje vroče v kalifornijskem Berekelyju, kjer so se Trumpovi nasprotniki spopadli z njegovimi privrženci. Foto: Reuters

Še vedno odmeva izjava državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki je v nedeljo na sicer Trumpu razmeroma naklonjeni televiziji Fox moral odgovarjati, ali predsednik "zastopa ameriške vrednote".

Tillerson je odgovarjal na vprašanja glede Trumpove ocene, da je bilo za nasilje v Charlottesvillu 12. avgusta, ko so se neonacisti spopadli s protiprotestniki, krivih "več strani". Ena ženska je umrla, več pa je bilo ranjenih, ko je 20-letni zagovornik belske nadvlade s svojim avtomobilom zapeljal v skupino protiprotestnikov. Trump je pred novinarji vztrajal, da sta za nasilje krivi obe strani. "Na eni strani ste imeli skupino, ki je bila slaba, na drugi pa skupino, ki je bila tudi zelo nasilna," je dejal Trump, ki je še vztrajal, da v prvi skupini niso bili "samo slabi", temveč tudi "kar nekaj imenitnih ljudi".

V Berkeleyju nasilje med Trumpovimi privrženci in njihovimi nasprotniki
V Kaliforniji so se spopadli privrženci Donalda Trumpa in njihovi nasprotniki. Policija je aretirala 14 ljudi. Miren protest v Berkeleyju je postal nasilen, ko so izbruhnili spopadi med nasprotnima stranema, ki sta se soočili v parku Martina Luthra Kinga. Več sto zamaskiranih aktivistov je naskočilo policijske barikade, da bi se spoprijeli s peščico Trumpovih privržencev, ki so se pojavili, čeprav je bilo njihovo zborovanje z naslovom "Ne marksizmu v Ameriki" v strahu pred nasiljem odpovedano. Njihovi nasprotniki, ki so se zbrali v precej večjem številu, so vzklikali: "Ne Trump, ne KKK, ne fašistične ZDA" in "Pojdite domov, naciji".

Tillersona je Foxov voditelj Chris Wallace vprašal, ali je v luči tovrstnih izjav Ameriko v tujini težje zastopati, na kar je minister odgovoril: "Mislim, da nihče ne dvomi v vrednote Američanov ali zavezanost ameriške vlade ali vladnih agencij promociji teh vrednot in obrambi teh vrednot."

"In predsednikove vrednote?" ga je podrezal Wallace. Tillerson pa: "Predsednik govori sam zase." Na vprašanje, če se je pravkar distanciral od predsednika, je Tillerson odgovoril bolj ali manj pritrdilno: "Podal sem svoje lastne izjave glede naših vrednot, pa tudi v govoru, ki sem ga prejšnji teden imel v State Departmentu."

Mattis: "Amerika ima težave"
Tillerson je zadnji član Trumpovega kabineta, ki ni želel braniti predsednikovega odziva na dogodke v Charlottesvillu. Pred nekaj dnevi je Trumpov glavni finančni svetovalec Gary Cohn za Financial Times dejal, da je Bela hiša "sposobna več" in "mora storiti več" pri obsodbi rasističnih skupin ter da bi "morali storiti vse, da bi zacelili globok razdor v naših skupnostih". Cohn, sicer židovskega rodu, je zaradi Trumpovega zagovora neonacistov razmišljal o odstopu, a tega (še) ni podal.

Precej so ta konec tedna odmevale tudi povedne izjave obrambnega ministra Jamesa Mattisa v nagovoru vojakom. Mattis, upokojeni general, je ameriškim vojakom na tujem sporočil, da ima "Amerika težave", da je "izgubila moč navdihovanja" in naj se "držijo" do boljših, manj razdvojenih časov. "Samo branite trdnjavo, dokler se naša država ne vrne v čase medsebojnega razumevanja in spoštovanja - kar bi tudi pokazala. Saj veste, biti prijazen eden do drugega, Američani smo si to dolžni," je dejal Mattis.

Še vedno odmeva pomilostitev Arpaia
Po Trumpovi petkovi pomilostitvi zloglasnega šerifa Joeja Arpaia pa se je oglasil tudi predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Paul Ryan, ki je Trumpovo potezo obsodil. "Predsednik predstavniškega doma se ne strinja z odločitvijo. Predstavniki zakona imajo posebno odgovornost spoštovanja pravic vseh v ZDA. Nihče ne bi smel misliti, da je s to pomilostitvijo njegova odgovornost kaj manjša," je sporočil Ryanov predstavnik.

85-letni Arpaio je kot dolgoletni šerif okrožja Maricopa v Arizoni sejal strah in trepet tako med priseljenci kot tudi med polnopravnimi Arizončani latinskoameriških korenin. Pod njegovim vodstvom je na območju Phoenixa potekalo najhujše rasno profiliranje v zgodovini te zvezne države, šerifovi namestniki so izvajali brezpravna pridržanja izključno na podlagi barve kože, osumljence pa je Arpaio trpal v svoja zloglasna šotorišča, ki jih je sam imenoval "koncentracijska taborišča". Tam je ponovno uvedel staromodne črtaste uniforme, jetnike je vklepal skupaj z verigami, jih silil nositi rožnato spodnje perilo, po kopalnicah pa namestil kamere in nato javno predvajal zapornice med prhanjem.

Junija ga je konservativni sodnik, ki ga je imenoval še George W. Bush, spoznal za krivega prezira do sodišča, ker ni spoštoval odloka, po katerem bi moral nemudoma prenehati z rasnim profiliranjem in neutemeljenimi pridržanji. Trump je šerifa, ki je mimogrede tudi vztrajal, da Barack Obama ni Američan, pomilostil, češ da gre za "domoljuba", ki je skrbel za varnost in bil obsojen, "ker je opravljal svoje delo". Arpaio sam je obsodbo označil za "politično motivirano" in jo prevalil na "ostanke Obamovega režima".