Hevka, po poklicu profesor slovenščine in srbohrvaščine, sicer pa tudi pesnik, je predsednik Kulturnega društva Ljubljana – Kijev, ki povezuje Ukrajince v Sloveniji in tudi v severni Italiji. Hevka živi v Sloveniji že več kot 40 let, a vsak dan, kot pravi, "po več ur", spremlja dogajanje v Ukrajini, ki jo vsaj dvakrat letno tudi obišče.

Zdajšnji predsednik Ukrajine Petro Porošenko je po mnenju Andrija Hevke najprimernejši, da še en mandat vodi Ukrajino. Porošenko je leta 2014 s 54 odstotki glasov zmagal že v prvem krogu. Foto: EPA

Ukrajina bo 31. marca volila novega predsednika države. Za položaj se poteguje kar 44 kandidatov. Zmagovalca čaka težka naloga, saj se bo moral spopasti s slabim gospodarskim položajem v državi, poleg tega pa bo moral iskati rešitev za "konflikt" na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski uporniki razglasili t. i. Donješko in Lugansko ljudsko republiko. Hevka meni, da je najprimernejši kandidat za reševanje težkih vprašanj ukrajinskega vsakdana zdajšnji predsednik Petro Porošenko.

Andrija Hevka je predsednik Kulturnega društva Ljubljana ‒ Kijev, ki združuje v Sloveniji in v severni Italiji živeče Ukrajince. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel

Zdi se, da se v Ukrajini obetajo ene zanimivejših volitev po osamosvojitvi države leta 1991. Če namreč pogledamo javnomnenjske ankete, najbolje kaže "novemu obrazu" v visoki politiki Volodimirju Zelenskemu, ki vodi pred zdajšnjim predsednikom Petrom Porošenkom in politično veteranko Julijo Timošenko. Ali torej lahko pričakujemo drugi krog med Zelenskim in Porošenkom in na koncu zmago zdajšnjega predsednika?
Edina možnost za Ukrajino v tem trenutku je Porošenko. Zmaga kogar koli drugega bi bila slaba za prihodnost Ukrajine. Zelo hudo bo v Ukrajini, če zmaga bodisi Zelenski bodisi Timošenkova.

Pa imata Zelenski in Timošenkova realne možnosti za zmago?
Torej, mnenje mene in mojih prijateljev je, da ne. Vemo, da je Zelenski ruski človek, ki je podtaknjen in deluje proti interesom Ukrajine. Gre za človeka, ki je velik demagog in populist. Nesmiselno in smešno bi bilo, če bi klovn vladal državi.

41-letni igralec Volodimir Zelenski po javnomnenjskih raziskavah vodi. Foto: Reuters

Zelenski je po poklicu igralec in v TV-nadaljevanki "Služabnik ljudstva" igra poštenega predsednika. A nekateri mu očitajo, da je le marioneta oligarha Igorja Kolomojskega, na čigar televizijskem kanalu »1+1« se vrti ta serija in kjer je Zelenski na silvestrovo tudi napovedal predsedniško kandidaturo. Preiskovalni novinar Sergej Leščenko je Zelenskega primerjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in pojasnil, citiram: "Oba sta TV-zvezdnika, oba ljudem prodajata sanje, ki so jih ljudje pripravljeni sprejeti, saj so siti politikov starega kova." Kakšen pa je vaš vtis o Zelenskem?
O Zelenskem mislim vse najslabše. Gre za klovna, ki se nima kaj mešati v politiko. Naj ostane igralec. Še noben igralec ni bil dober predsednik. Ne spada v politiko, je marioneta Kolomojskega. Primerjava s Trumpom ni na mestu. To je povsem druga kategorija. Jaz bi ga primerjal s Stanom in Oliem (znana lika iz ameriških burlesk, op. a.). Je pa res, da so vanj vložili veliko denarja in se ga na sme podcenjevati.

Porošenko kampanjo gradi na podobi ukrajinskega domoljuba in odločnega voditelja države, ki se upira ruski agresiji. Februarja je izbruhnila afera, v katero je vpleten nekdanji Porošenkov poslovni partner in namestnik predsednika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleg Gladki, čigar sin Igor Gladki naj bi ukrajinski vojaški industriji po zasoljenih cenah prodal pretihotapljeno rusko orožje. Porošenko je takoj odpustil Gladkega, stekla je preiskava, ki pa ne bo končana do volitev. Menite, da bi ta afera lahko škodila Porošenku, glede na to, da se z obtožbami o sumljivem financiranju spopadata tudi glavna njegova protikandidata Zelenski in Timošenkova? Afere o domnevno koruptivnih dejanjih kandidatov za politične funkcije so sicer del folklore pred vsakimi volitvami v Ukrajini.
Sploh ne bi poudarjal te afere, ker je za zdaj nepomembna. Nihče je ne omenja, gre le za umazane igre in podtikanja.

Porošenko je junija 2014 državo prevzel v težkih časih, ko si je Rusija priključila Krim in ko je na vzhodu Ukrajine izbruhnila vojna med proruskimi separatisti/uporniki in ukrajinskimi silami. Kritiki Porošenku očitajo, da kljub zahtevnim, vojnim razmeram v državi pod njegovim vodstvom ni bilo dovolj napredka, saj je korupcija še vedno zažrta v vse pore ukrajinske družbe, oligarhi kopičijo bogastvo in vpliv, medtem ko je stopnja revščine "navadnih" državljanov med najvišjimi v Evropi. Kako pa vi ocenjujete (prvi) mandat Porošenka?
Jaz ga ocenjujem kot uspešnega. Pod Porošenkom smo se obrnili proti Evropski uniji (brezvizumski režim) in Natu, torej tja, kamor zgodovinsko sodimo, ne pa v Azijo. Pod Porošenkom smo dobili tudi Neodvisno ukrajinsko cerkev, kar je izjemen, eden največjih dosežkov v zadnjih 300 letih. Dobili smo spet svoje duhovne korenine. Torej Porošenka ocenjujem kot edino pametno in realno izbiro. Največji kompliment za Porošenka je Putinova izjava (ruski predsednik Vladimir Putin, op. a.), ki pravi, da si na predsedniškem položaju želi kogar koli drugega, samo Porošenka ne. Kar se tiče korupcije, vemo, da Ukrajina v 20 letih ne more oditi iz več desetletij trajajočega koruptivnega sistema nekdanje države Sovjetske zveze. Seveda pa se nasprotniki trudijo, da izničijo Porošenkova prizadevanja, da je čim več proruskih kandidatov in da se razdrobijo glasovi. Razumem, da so ljudje nad marsičim razočarani, tudi Porošenko ni idealen, a v petih letih ne more narediti čudežev. Še enkrat poudarjam, da bi bila zmaga kogar koli drugega kot Porošenka katastrofa za Ukrajino.

Nekje sem zasledil, da imate Ukrajinci kozaško miselnost, to je, da ste zaradi težke zgodovine vajeni trpljenja, a ko gre kaplja čez rob, se tudi silovito uprete. Ta miselnost najbrž pomaga Ukrajincem pri prebijanju skozi vsakdan, ki ni rožnat, kajne?
To ste zelo dobro povedali. Mi, Ukrajinci, smo edini nasledniki kozakov, to je zaporoške seči, ne pa Rusi, ki so si tako kot še marsikaj ukrajinskega tudi kozaško dediščino prisvojili. Kozaki so se bojevali za svoje domove, družine, vrednote. Bojevali so se za svobodo, torej, da nisi suženj in tlačan. V sebi imamo kozaško kri, ki ti zavre in ki bo naredila vse, da se osvobodi izpod jarma. Življenje v Ukrajini je težko, a ljudje se bojujejo, trpijo in upajo na boljšo prihodnost. Marsikdo ima kos zemlje, ki ga obdeluje in tako preživi. Če bi prišli v Slovenijo, bi gotovo rekli, da je tu kot v raju.

Kdor koli bo že izvoljen za novega predsednika, se bo moral poleg izboljševanja gospodarskega stanja spoprijeti s konfliktom na vzhodu Ukrajine. Ruski veleposlanik pri EU-ju Vladimir Čižov je nedavno dejal, da je Rusija sita in utrujena od konflikta v Ukrajini in da si želi, da bi na območju čim prej zavladala mir in stabilnost, a da sta za tango potrebna dva. Z realistične perspektive se zdi, da se Rusija nikoli ne bo odpovedala Krimu, a tudi Ukrajina ne bo nikoli priznala, da je Krim ruski. Prav tako ni pričakovati, da bi se uporniški regiji Donjeck in Lugansk po krvavi vojni vrnili pod suverenost Ukrajine. Očitno je torej, da se bo stanje zamrznjenega spora nadaljevalo še leta, kar bo hromilo razvoj Ukrajine. Ali vi vidite kakšno možnost, da se patpoložaj, ko sta obe strani vkopani na svojih položajih in krivita druga drugo, vendarle reši?
Veste kaj, vse te besede z ruske strani so larifari. Rusi so krivi za to vojno, v kateri je bilo na tisoče mrtvih in še več razseljenih. Se pa oni zdaj želijo čim prej znebiti Donbasa, kajti Donbas je kot velika žerjavica, ki jo imaš v rokah. Rešitev? Ta položaj se bo rešil, ko bomo šli v Evropsko unijo in Nato, česar nam ne more nihče preprečiti. Rusi imajo napačno računico, če menijo, da zaradi nerešenega spornega vprašanja in zasedenih ozemelj ne moremo v EU in Nato. Na vse kriplje si bomo prizadevali, da pridemo v EU in Nato, saj druge možnosti za Ukrajino ni.

Ali bi se bilo vojni v državi mogoče izogniti ali pa je bilo preprosto neizogibno, da pride do usodnega razkola med tistimi prebivalci Ukrajine, ki želijo v Evropo oziroma se vključiti v evropske povezave, in tistimi, ki jim je bližji ruski družbeni oziroma politično-ekonomski sistem?
Do nečesa je moralo priti. Ljudje so namreč čakali 14 let na Evropsko unijo, potem pa je takratni predsednik Viktor Janukovič en teden pred podpisom pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo hinavsko sporočil (novembra 2013, op. a.), da tega ne bo storil. Ukrajina je bila takrat zares razklana, s šibko vojsko, poleg tega so bili nekateri poveljniki ruski državljani. Takrat je bilo neizbežno, da pride do tega, a hvala Bogu, da ni prišlo še do večjega prelivanja krvi.

Verjetno imate prijatelje oziroma znance tudi med Rusi. Kako so se spremenili vaši odnosi po izbruhu spopadov leta 2014?
Prej smo se družili vsako nedeljo. Imel sem veliko ruskih prijateljev v operi, filharmoniji. Prihajali so k meni, peli smo ruske pesmi, a zdaj tega ni več. Odnosi so postali bolj zadržani. Pokazalo se je namreč, da so oni imperialisti, da smo v njihovih očeh Ukrajinci manjvredni. Rusi bi želeli biti še naprej gospodarji, biti vedno vodilni, gre za imperatorsko miselnost, kar pa se ne bo več izšlo. Dovolj je bilo tlačenja ... Spali smo 300 let, ampak zdaj je napočil naš čas. Čeprav imamo še precej, bom rekel, domačih izdajalcev, ki bi želeli še naprej biti v Sovjetski zvezi, gre Ukrajina svojo pot – stran od Rusije – zelo odločno.

Ukrajina: Največ možnosti za Porošenka, Timošenkovo in Zelenskega