Avstrijska vlada je aprila sprejela sporno zakonodajo, po kateri so bili tujci, ki niso znali jezika, upravičeni do manjše socialne podpore. Ustavno sodišče je zdaj pojasnilo, da zakonodaja diskriminira tiste, ki se težje učijo, in tiste, ki pri delu ne potrebujejo znanja nemščine. Foto: EPA
Avstrijska vlada je aprila sprejela sporno zakonodajo, po kateri so bili tujci, ki niso znali jezika, upravičeni do manjše socialne podpore. Ustavno sodišče je zdaj pojasnilo, da zakonodaja diskriminira tiste, ki se težje učijo, in tiste, ki pri delu ne potrebujejo znanja nemščine. Foto: EPA

Avstrijsko ustavno sodišče je namreč razveljavilo zakonodajo o socialni pomoči, ki jo je pripravila Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), avstrijski parlament pa jo je potrdil konec aprila.

Avstrijski socialdemokrati (SPÖ) so reformo izpodbijali na ustavnem sodišču, ker naj bi bila neskladna z ustavo. Ustavno sodišče je zdaj razsodilo, da zakonodaja diskriminira tiste, ki se težje učijo, in tiste, ki za opravljanje svojega dela ne potrebujejo znanja nemškega jezika.

Sorodna novica Avstrija znižuje socialno podporo brezposelnim in družinam

Razveljavilo je tudi člen, ki progresivno znižuje otroški dodatek glede na število otrok. "Ta zakonodaja družine z več otroki postavlja v slabši položaj. Je objektivno neupravičena in zato ni v skladu z ustavo," je utemeljilo sodišče.

V skladu s sporno zakonodajo so pomoč v celoti prejemali le tisti tujci, katerih znanje nemščine je na srednji ravni (raven B1) ali zelo dobro govorijo angleško (raven C1). Tisti, ki nemško in angleško govorijo slabše, prejemajo 65 odstotkov vrednosti socialne pomoči, kar za leto 2019 znaša približno 575 evrov.

Otroški dodatek je po razveljavljeni zakonodaji znašal 221 evrov za prvega otroka, 133 za drugega in po 44 evrov za vsakega naslednjega. Pred sprejetjem te zakonodaje je na primer družina na Dunaju prejemala po 233 evrov za vsakega otroka.

Polovica prejemnikov brez avstrijskega državljanstva

Po podatkih avstrijskega statističnega urada je leta 2017 socialno pomoč prejemalo okoli 239.000 ljudi, od katerih jih polovica ni imela avstrijskega državljanstva. Približno tretjino prejemnikov pomoči so predstavljali prosilci za azil in prejemniki subsidiarne zaščite.