Odbor avstrijskega parlamenta za zunanjo politiko je pozval zunanjega ministra Schallenberga, naj doseže uradno priznajne nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Foto: EPA
Odbor avstrijskega parlamenta za zunanjo politiko je pozval zunanjega ministra Schallenberga, naj doseže uradno priznajne nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Foto: EPA

Sklep je v sredo podprlo vseh pet poslanskih skupin. Schallenberg je glede na njegove zadnje pogovore z Ljubljano zagotovil, da bo Dunaj še naprej vztrajal pri priznanju na ustavni ravni, a je ob tem opozoril, da se to, "tako kot v Avstriji, ne more zgoditi čez noč", je razvidno iz sporočila za javnost avstrijskega parlamenta.

V utemeljitvi sklepa so poslanci Reinhold Lopatka (ÖVP), Ewa Ernst-Dziedzic (Zeleni), Harald Troch (SDP), Axel Kassegger (FPÖ) in Michael Bernhard (Neos) zapisali, da se nemško govoreča skupnost v Sloveniji že več let bori za uradno priznanje Republike Slovenije, drugače od madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji ter slovenske narodne skupnosti v Avstriji, hkrati pa nemško govoreča skupnost v Sloveniji ni priznana kot avtohtona narodna skupnost in ji tako ne pripadajo nobene kolektivne pravice.

Glede na dobrososedske odnose s Slovenijo bi bilo treba po oceni avstrijskih poslancev nujno dokončno rešiti ta dolgoletni "nezadovoljivi položaj".

Četrta pobuda tik pred obiskom Zorčiča
Avstrijski parlament je omenjeno zahtevo nazadnje soglasno potrdil leta 2018. Tokratna pobuda avstrijskega parlamenta pa je skupno že četrta po vrsti. Pobuda je bila dana le dan pred obiskom predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v avstrijskem parlamentu.

Logar in Schallenberg želita preprečiti ponovno zaprtje meje

S pritiskom in vztrajnostjo je treba poudarjati upravičenost priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, je dejal poslanec Lopatka in izrazil mnenje, da je ta skupnost številčno primerljiva z v Sloveniji priznano italijansko in madžarsko manjšino.

Schallenberg je v odgovoru socialdemokratski poslanki Petri Bayr (SPÖ) še dejal, da je to vprašanje zastavil med nedavnim obiskom v Ljubljani, a da je to zahtevno vprašanje. Pomisleki Slovenije naj bi bili med drugim, da bi z ustavnim priznanjem nemško govoreče skupnosti odprli Pandorino skrinjico.