Ob tem, da gre po mnenju mnogih za sporno posojilo, je vprašljiva tudi naložba. Denar so namreč porabili za dobrih 40 kilometrov avtoceste, ki jo prav tako gradi kitajsko podjetje in ki bo – kot so pokazale študije – prinašala izgube. Prvi obrok pa zapade julija letos.

Črnogorska vlada pod vodstvom socialistov je leta 2014 s kitajsko banko ExIm podpisala pogodbo za financiranje zahtevne gradnje prvega odseka avtoceste od Podgorice do Kolašina.

Z okoli 20 milijoni evrov na kilometer je to ena najdražjih cest na svetu, odprtje pa se prestavlja že od maja 2019. Banka si je v primeru neodplačevanja posojila zagotovila pravico do črnogorskih zemljišč.

Sorodna novica Viktor Markelj: Zaradi drugega tira bosta estetika in funkcija Črnega Kala nekoliko slabši

Dritan Abazović podpredsednik črnogorske vlade je na odboru za zunanjepolitične zadeve Evropskega parlamenta sredi marca prosil za pomoč: "Dobili smo milijardo evrov posojil, okoli tretjino našega celotnega dolga, ki so neposredno povezana s Kitajsko. Prosim vas, da nam pomagate, da posojilo prevzame katera od evropskih bank in da nam pri odplačilu pomagajo evropske finančne insitucije. To bi bila rešitev, da se zajezi kitajski vpliv v Črni gori."

V Podgorici so upali, da bodo v Bruslju zagrabili priložnost za boj proti kitajskemu in utrditev svojega vpliva v državi, ki je z novo vlado bistveno bolj prosrbska in proruska. A je predstavnik Evropske komisije sporočil, da Črni gori in Zahodnemu Balkanu pomagajo na številne načine.

"Še naprej jim bomo pomagali, ne bomo pa odplačevali posojil, ki jih najemajo v tretjih državah."

Pripravljeni so pomagati pri preostalih odsekih okoli 170 kilometrov dolge avtoceste, ki bo povezovala mejo s Srbijo in obmorsko mesto Bar in ki naj bi koristila predvsem glavni panogi – turizmu. Zgodba o avtocesti – gradi jo kitajska družba China Road and Bridge, ki sicer na Hrvaškem bistveno hitreje končuje most na Pelješac, je sicer del širše geopolitične bitke za vpliv na evropskem obrobju in dostop do evropskih trgov in je ob milijardnih kitajskih naložbah ter pogosto netransparentnih posojilih v Črni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini nov zagon v obliki medicinskih pripomočkov in cepiv dobila v času pandemije.