Shoda v Dresdnu se je udeležilo okoli 20.000 ljudi. Foto: EPA

"Želimo narediti nekaj proti političnemu ozračju in podpreti ljudi, ki se vsakodnevno bojujejo proti sovraštvu in nasilju," je povedala tiskovna predstavnica organizatorjev shoda, skupine Unteilbar (nedeljiv), Susann Riske.

Na shodu se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 35.000 ljudi, med udeleženci so bili tudi finančni minister Olaf Scholz in predsednika stranke Levica Bernd Riexinger in Katja Kipping, navaja nemška tiskovna agencija DPA. Skupina je podobno zborovanje pripravila že lani v Berlinu, kjer se je zbralo 250.000 ljudi.

Sirec obsojen umora v Chemnitzu

23-letni Sirec na sojenju. Foto: EPA

V četrtek je sodišče v Dresdnu odločilo, da je 24-letni Sirec, identificiran kot Alaa S., kriv umora in povzročitve hudih telesnih poškodb v Chemnitzu in ga obsodilo na devet let in pol zapora. Sojenje je iz varnostnih razlogov potekalo v Dresdnu in ne Chemnitzu.

Sirec je na mestnem festivalu v mestu Chemnitz pred skoraj točno letom dni po prepiru do smrti zabodel Nemca kubanskih korenin Daniela Hiliga, nato pa resno poškodoval še Dimitrija M.

Na sojenju so povedali, da se je s Hiligom najprej začel prepirati 22-letni Iračan, ki je še zmeraj na begu in ki ga imajo nemške oblasti za glavnega storilca. Nato sta Iračan in 23-letni Sirec zabodla Hiliga ter z nožem huje poškodovala še drugega moškega. Kot navaja Deutsche Welle, je tožilstvo primer v veliki meri osnovalo na pričevanju zaposlenega v bližnji prodajalni kebaba.

Tožilstvo je zahtevalo 10 let zapora, obramba pa oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnica obrambe Ricarda Lang je na sojenju vztrajala, da je primer zgrajen na vprašljivem pričanju o dogodkih, ki so se dogajali pozno ponoči, ne pa na forenzičnih dokazih ali DNK. Pred izrekom sodbe je dejala, da bi sodišče lahko odločilo, da je Alaa S. kriv, in ga obsodilo, ker "mora nekdo prevzeti krivdo, tako da bo Chemnitz ostal miren".

Nacistični izgredi po umoru

Shod skrajne desnice po umoru Hiliga. Foto: EPA

Umor Hiliga je lani sprožil najhujše skrajnodesničarske izgrede v več desetletjih. Poleg podpornikov stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) in populističnega gibanja ZA Chemnitz so se na ulice mesta zgrnili tudi neonacisti in nogometni huligani iz vse države. Skrajneži so po ulicah lovili in pretepali prebežnike ter druge ljudi temnejše polti in napadli judovsko restavracijo. Javnost so pretresle tudi podobe izvajanja nacističnega pozdrava.

Nemiri so po Evropi vzbudili skrbi, kako se bo Nemčija spopadla z neonacizmom v času množičnih migracij. Naslednji teden bodo v zveznih deželah Saška, kjer leži Dresden, in Brandenburg na vzhodu Nemčije, potekale deželne volitve. Alternativi za Nemčijo (AfD), ki nasprotuje priseljevanju in islamu, se obeta visoka podpora.

V Dresdnu na protestu 35.000 ljudi