Islandija je že devet let zapored v samem vrhu glede zmanjšanja neenakopravnosti moških in žensk. Foto: Reuters

Država med ognjem in ledom je 1. januarja lani začela izvajati t. i. islandski standard enotnega plačila (ang. Equal Pay Standard), h kateremu so se morala podjetja in vladne agencije, ki zaposlujejo najmanj 25 ljudi, zavezati s posebnim vladnim certifikatom. Če ga ne dobijo, jih država oglobi.

Krasno je živeti v državi, ki ceni enakopravnost med spoloma!

Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir, (Icelandic Women's Rights Association

"Standard enotnega plačila je skupek pravil in regulacij, s katerimi se ugotovi neenakost plač znotraj določenega podjetja. Standard je podjetjem zagotovilo za preverjanje, ali svoje zaposlene plačuje enako. Sledi revizija, ki znova preveri usklajenost s standardom. Ko podjetje uspešno prestane revizijo, pridobi certifikat, da svoje zaposlene res plačuje enako," je za MMC pojasnila izvršna direktorica Islandskega združenja za pravice žensk (Icelandic Women's Rights Association) Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir, ki se že več let bojuje za odpravo neenakosti med spoloma na Islandiji.

Certifikat je treba pridobiti na tri leta

Omenjeni postopek morajo podjetja ponoviti vsake tri leta. Če certifikata ne dobijo v tem roku, jih lahko država oglobi za čas do dejanske pridobitve certifikata, kar znaša do 367 evrov na dan (50.000 islandskih kron).

Zakon je imel v tej oddaljeni otoški evropski državi z nekaj več kot 300.000 prebivalci podporo tako desnosredinske vlade kot opozicije v parlamentu, v katerem je skoraj polovica poslank. Vlada države z najstarejšo parlamentarno demokracijo tako namerava neenakost plačil med spoloma odpraviti do leta 2020.

"Tovrsten ukrep Islandije ne preseneča, saj je ta država znana po svoji revolucionarni drži na področju zagotavljanja enakosti," nam pove Melanie Seier Larsen, partnerka in izvršna direktorica v Boston Consulting Group ter predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager.

Ženska zaradi porodniškega dopusta karierno nazaduje

Melanie Seier Larsen, partnerka in izvršna direktorica v Boston Consulting Group ter predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager je priznala, da je bila na začetku svoje poklicne poti tudi sama deležna razlike v plači." Foto: Andraž Kobe

Islandija že pred leti "dejavno lotila reševanja vprašanja, da se v obdobju, ko ženske med porodniškim dopustom zaradi izostanka z dela ne napredujejo v karieri, vzpostavijo tako velike razlike med moškimi in ženskami, da jih ženske v nadaljnji karieri ne morejo več zmanjšati.

Melanie Seier Larsen

Ob tem poudari, da se je Islandija že pred leti "dejavno lotila reševanja vprašanja, da se v obdobju, ko ženske med porodniškim dopustom zaradi izostanka z dela ne napredujejo v karieri, vzpostavijo tako velike razlike med moškimi in ženskami, da jih ženske v nadaljnji karieri ne morejo več zmanjšati."

Ravno s tem razlogom so na Islandiji regulirali porodniški dopust, "in sicer tako, da si ga delita oba starša, razdeljene pa imata tudi druge obveznosti in nego za bolnega otroka. Ker sta oba ‒ tako moški kot ženska – s tem naredila 'korak nazaj', sta karierno izenačena, posledično pa tudi ni vidnejših razlik v višini plač."

Po besedah sogovornice je država s takšnimi ukrepi aktivno prevzela del odgovornosti, ki jo nosi za vzpostavitev enakosti v družbi. Islandija ima sicer še druge ukrepe za večjo enakopravnost med spoloma, tudi predpisane kvote žensk na vodstvenih položajih in v politiki.

Enakopravnost kot zagotovilo uspešne družbe

izvršna direktorica Islandskega združenja za pravice žensk (Icelandic Women's Rights Association) Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir meni, da se je boj za enakopravnost med spoloma šele začel. Foto: Carolina Salas Muñoz

"Krasno je živeti v državi, ki ceni enakopravnost med spoloma. Ena večjih razlik med Islandijo danes in Islandijo v času, ko sem odraščala sama, je ta, da se danes vsi strinjajo, da moramo enakost zagotoviti zato, da bi bila družba uspešna. To pomeni, da moramo vsi mi, ženske in moški, sodelovati, da bomo družbo spremenili na bolje," pa je prepričana Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir, ki opozori, da so se ženske na Islandiji za izboritev svojih pravic kar šestkrat odpravile na množične proteste (1975, 1985, 2005, 2010, 2016 in 2018), ki so bili ključni za družbeno razpravo in sprejetje političnih odločitev.

Izvršna direktorica Islandskega združenja za pravice žensk je, čeprav je država v samem vrhu glede enakopravnosti med spoloma, kritična, da se leto dni od uveljavitve nove zakonodaje z uvedbo omenjenih certifikatov stanje ni spremenilo, se je pa bistveno spremenil položaj za posamezne delavce in družine. Ker se vedno več podjetij zavezuje k standardu enotnega plačila, so se plače številnih dvignile na enako raven preostalih sodelavk in sodelavcev v podjetju.

Islandski model tudi v deželi pod Alpami?

Tudi Slovenija bi šla lahko po poti Islandije. Foto: Reuters

"Standard enotnega plačila je islandski standard, ki pa je bil razvit v sodelovanju z islandskim uradom za ISO-standard. To pomeni, da bi ga lahko brez težav prevzeli tudi v Sloveniji in oblikovali slovenski standard enotnega plačila. Islandski standard enotnega plačila je bil preveden v angleščino, zato pozivam slovensko vlado, naj pregleda, kako bi lahko sprejela podoben standard in ga vpeljala na slovenski trg dela," opozori islandska sogovornica.

Slovenija s poraznim političnim opolnomočenjem žensk

Islandija ima kljub zlomu bank pred nekaj leti, ki so sprožile množične proteste in odstop takratnega premierja, močno gospodarstvo, ki temelji na turizmu in ribištvu. Po podatkih poročila Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum - WEF) Global Gender Gap Report (GGGR), ki analizira indeks enakopravnost med spoloma na svetovni ravni v štirih segmentih (udeležba v gospodarstvu in priložnosti, izobrazba, zdravje in preživetje ter politično opolnomočenje), se je Islandija med 149 obravnavanimi državami leta 2018 že devetič uvrstila na prvo mesto.

Med peterico so se lani uvrstile še Norveška, Švedska, Finska in Nikaragva. Na zadnjem mestu je Jemen. Slovenija je v poročilu GGGR-ja s 7. mesta deseterice držav zdrsnila na 11. mesto, predvsem zaradi mizerne vloge žensk v politiki ‒ analizirani indeks upošteva število poslank in ministric ter število let na vodstvenem položaju države.

8. marec kot državni praznik ‒ s kakšnim namenom le?

Kakšno vlogo ima razglasitev 8. marca pri višji plači žensk ali pri večji udeležbi v politiki? Verjetno se bomo strinjali, da nikakršne. Foto: BoBo

Po podatkih državnega zbora je po letu 2011 v slovenskem parlamentu prvič manj žensk, in sicer 25 proti 68 v korist moških. Ob tem je zanimivo, da so ravno pred dvema dnevoma v poslanski skupini SD predlagali, da bi postal dan žensk, 8. marec, državni praznik. Kako bi to pomagalo pri izboljšanju slabega stanja na področju neenakega plačila med spoloma, ni znano, kot tudi ne, kaj bi dela prost dan sploh pomenil za pravice žensk ali, recimo, njihovo vlogo v hlačasti politiki?

V slabo tolažbo ‒ Madžarska je edina evropska država, ki je bila v poročilu GGGR-ja uvrščena pod svetovno povprečje prav tako zaradi slabega političnega opolnomočenja žensk, ali povedano s številkami: med 199 poslanci je 20 žensk.

A vrnimo se raje na primerjavo z Islandijo. Otoški državici je uspelo zmanjšati neenakost med spoloma na 15 odstotkov, ženske so torej plačane za 15 odstotkov manj od kolegov, Sloveniji na 22 odstotkov.

Podjetja z uravnoteženostjo moških in žensk na vodstvenih položajih uspešnejša

Analiza Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) ugotavlja, da delež žensk v upravah in nadzornih svetih v Sloveniji in Evropi "žal pokaže na zelo počasno napredovanje v smeri uravnoteženosti", ki je v največjih borznih družbah 25,3-odstotna. Najvišja je v državah, ki so uvedle uravnoteženost (Norveška, Islandija, Francija, Švedska, Finska, Italija, Španija, Belgija), Slovenija pa je z 22 odstotki pod povprečjem EU-ja in daleč od cilja 40 odstotkov do leta 2020, ki ga je leta 2013 v predlogu evropske direktive podala takratna komisarka Viviane Reding.

A Melanie Seier Larsen ni tako črnogleda: "V poslovnem okolju lahko zasledimo veliko ukrepov in prizadevanj za vzpostavitev enakopravnosti med spoloma na delovnem mestu, predvsem na ravni svetovnih podjetij." Podjetja se namreč zavedajo, da so organizacije, ki imajo uravnoteženo spolno strukturo zaposlenih na vodstvenih položajih, po navadi finančno uspešnejša. Sogovornica postreže s podatkom, da imajo takšna podjetja 40 odstotkov višje prihodke in 35-odstotno višjo donosnost kapitala, v povprečju pa so za 6 odstotkov bolj inovativna.

In še: "Raziskava Fortune 500 iz leta 2016, ki je zajela 353 vodilnih podjetji v ZDA, je pokazala, da podjetja z najvišjim deležem žensk na vodilnih položajih ustvarjajo 35-odstotno višjo donosnost na kapital."

Samo še 202 leti do spolne enakopravnosti med spoloma

Verjetno lahko le upamo, da čez 202 leti novinarji, če bodo takrat še obstajali, ne bodo več pisali člankov na temo enakopravnosti med spoloma in se spraševali, zakaj le to še obstaja.Foto: BoBo

Za dočakanje dneva, ko bomo moški in ženske za svoje delo plačani enakopravno, bomo morale ženske ob zdajšnjem tempu v povprečju čakati še 108 let, na področju dela pa 202 leti, vsaj tako pravi raziskava Svetovnega gospodarskega foruma, ki ugotavlja "presenetljiv podatek", da je žensk manj v rastočih področjih zaposlovanja, ki zahtevajo tehnična, inženirska, znanstvena in matematična znanja.

"Trg dela se še vedno deli na podlagi spola, saj obstajajo ženski poklici, kot sta šolstvo in zdravstvo, in moški v gradbeništvu in ribištvu. Delo v poklicih, v katerih prevladujejo moški, so po navadi bolje plačani, kot delo v poklicih, v katerih prevladujejo ženske, kar ima neposreden vpliv na plačno neenakost na Islandiji," meni Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir.

Zakaj je neenakost med moškimi in ženskami še vedno prisotna?

Kako je torej mogoče, da se po vsem tem času, natančneje, vse od prve svetovne vojne, ko so ženske ob odsotnosti mož, ki so se odpravili na fronto, zavihale rokave in začele opravljati 'moška' dela v tovarnah, na pošti, v lakirnicah itd., neenakosti med spoloma v praksi še vedno niso uravnale?

Predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager Melanie Seier Larsen ponudi štiri konkretne odgovore. Poleg družbenega in antropološkega konteksta sta pomembna dejavnika še vzgoja in izobraževanje, ki posamezniku že v zgodnjem otroštvu opredeljujeta, kateri vzorci in prepričanja so družbeno pravilna in sprejemljiva.

"Spomnim se predsednice uprave iz Zagreba, Švedinje, ki mi je razlagala o švedski otroški literaturi. Pravila mi je, da so njihove otroške knjige napisane na način, da ne spodbujajo stereotipov. Da v njihovih otroških pripovedih punčke plezajo po drevesih in so pilotke ter da se fantki igrajo bolnišnico in so vzgojitelji. Naš pogled na svet se namreč začenja izoblikovati že v ranem otroštvu. Pomembno vlogo pri doseganju enakopravnosti med spoloma je po njenem mnenju tudi proaktivnost posameznika in sistemske ureditev države, kot so jo recimo izvedli na Islandiji.

"Neenakopravnost med spoloma še vedno obstaja, saj v temelju živimo v neenakopravni družbi. Večji del naše zgodovine smo živeli v družbi, v kateri je imela pravice, moč in denar le peščica ljudi. V našem svetu so si šele v zadnjih nekaj desetletjih ženske in pripadniki manjšin izborili, čaka pa nas dolga pot. Bitka za enakopravno družbo se je šele začela!" so besede islandske aktivistke za pravice žensk Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir.

Imajo v naši družbi moški in ženske enake možnosti?