Udeleženci vrha: Ursula von der Leyen, Joe Biden in Charles Michel. Foto: EPA
Udeleženci vrha: Ursula von der Leyen, Joe Biden in Charles Michel. Foto: EPA

"EU in ZDA imajo dolgo zgodovino. Sooblikovali smo večino prejšnjega stoletja. Zdaj je čas, da sooblikujemo to stoletje – na temelju skupnih demokratičnih vrednot," je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel na novinarski konferenci po prvem vrhu EU-ZDA po sedmih letih.

Čezatlantsko partnerstvo je največji in najdaljši gospodarski odnos na svetu. Unija in ZDA skupaj predstavljajo polovico svetovnega gospodarstva.

Najbolj odmeva dogovor o Airbusu in Boeingu. Ameriški predsednik Joe Biden je v izjavi po vrhu pozdravil "velik preboj" glede trgovinskega spora okoli letalskih podjetij, ameriškega Boeinga in evropske multinacionalke Airbus, ki je trajal 17 let.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila premirje med EU-jem in ZDA glede najdaljšega spora v zgodovini Svetovne trgovinske organizacije (WTO). "Sporazum odpira novo poglavje v naših odnosih," je sporočila.

S sklenjenim premirjem sta se strani dogovorili, da bosta za pet let umaknili carine na številne izdelke, od ameriškega tobaka in žganih pijač pa do evropskega vina.

Vzrok spora očitki nedovoljene državne pomoči

ZDA in EU si vzajemno očitajo nedovoljeno državno pomoč letalskima podjetjema na obeh straneh Atlantika. V Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) so presodili, da lahko ZDA uvedejo carine na 7,5 milijarde dolarjev evropskih dobrin, obenem pa so EU-ju odobrili ocarinjenje skoraj štirih milijard dolarjev ameriškega uvoza letno.

ZDA so po pridobitvi soglasja s 25-odstotnimi dajatvami ocarinile nekatere svetovno uveljavljene evropske izdelke, kot so vino, sir in olive, na Airbusova letala pa so uvedle 15-odstotno dajatev. EU je odgovoril z napovedjo dodatnih carin na ameriška letala, traktorje, sladki krompir, arašide, zamrznjen pomarančni sok, tobak, kečap in tihomorski losos.

Ob koncu leta 2020 so nato ZDA napovedale še nove carine na francoske in nemške izdelke, in sicer dele za letala ter nekatere penine, konjake in vinjake. Marca letos, kmalu po Bidnovem nastopu mandata, sta se strani dogovorili za štirimesečno premirje, ki traja do 11. julija.

Von der Leyen in Biden sta po srečanju pozdravila premirje v najdaljšem trgovinskem sporu znotraj WTO-ja. Foto: EPA
Von der Leyen in Biden sta po srečanju pozdravila premirje v najdaljšem trgovinskem sporu znotraj WTO-ja. Foto: EPA

Dogovor o carinah na jeklo in aluminij do decembra

Nemčija je medtem že pozvala EU in ZDA, naj po uspešnem preboju glede Airbusa in Boeinga poskusita ukiniti še čim več drugih carin.

Ursula von der Leyen je na skupni konferenci še poudarila, da se obe strani zavedata, da morata poiskati rešitev za trgovinski spor glede jekla in aluminija pred 1. decembrom.

Sodelovanje pri podnebnih spremembah in cepiva

Strani sta vzpostavili še delovni skupini za sodelovanje na področju podnebnih sprememb, pri čemer sta po navedbah EU-ja "naravni partnerici", skupino glede proizvodnje cepiv ter posebno telo za trgovino in tehnologijo.

Sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam se z Bidnom nedvomno izboljšuje, saj se ZDA vračajo k pariškemu sporazumu. A vsesplošnega strinjanja ni. Na ameriški strani denimo ni pričakovati navdušenja nad davkom na uvožene ogljično intenzivne industrijske proizvode, ki ga načrtuje Unija.

V povezavi z vprašanjem globalne cene CO2 je von der Leyen poudarila, da bo to treba urediti bodisi v okviru sheme za trgovanje z izpusti bodisi z obdavčevanjem, ter dodala, da je Bidnu pojasnila logiko evropskih načrtov glede davka na uvožene ogljično intenzivne proizvode, pri čemer vidi tudi pomembno vlogo WTO-ja.

Za ZDA so že vseskozi sporni tudi evropski načrti glede digitalnega davka. Predsednica komisije je danes zatrdila, da novi predlogi komisije v povezavi s tem ne bodo diskriminacijski.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Skupen pristop do "sistemske tekmice" Kitajske

"Pomembno je, da smo se tudi dogovorili, da bomo skupaj izzvali in preprečili netržne prakse Kitajske v tem (letalskem, op. a.) sektorju, ki kitajskim podjetjem dajejo nepošteno prednost," je v izjavi po vrhu še sporočil Biden.

Predsednica Evropske komisije je po srečanju sporočila, da je največja ločnica med Kitajsko in EU-jem vprašanje človekovih pravic, zaradi česar je Kitajska "sistemska tekmica" Uniji.

"Smo močni gospodarski konkurenti, zato potrebujemo orodja – za varnost na digitalnem trgu, za neposredne tuje naložbe in njihov pregled, s čimer bomo zagotovili enake konkurenčne pogoje," je dejala.

"Vrnitev diplomacije" z Bidnom

Potem ko je mandat prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaznamovalo spodkopavanje multilateralizma, ki je močno skrhalo čezatlantsko vez, so že pred vrhom v Bruslju poudarjali, da so se odnosi znova utrdili že v prvih mesecih Bidnove vlade in da "se je vrnila diplomacija".

Biden se je vrha z EU-jem udeležil dan po zasedanju voditeljev članic zveze Nato, po njem pa ima predvideno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Ženevi. Pred vrhom Nata je v Cornwallu potekalo srečanje voditeljev držav iz skupine G7.

Osrednje teme vseh teh srečanj so spoprijemanje s pandemijo covida-19, odnosi s Kitajsko in Rusijo in podnebne spremembe. V ospredju bodo danes tudi trgovinski odnosi, sodelovanje glede umetne inteligence in obdavčevanja ter vprašanje demokracije.

ZDA in EU dosegli premirje v dolgoletnem trgovinskem sporu