Humanitarni delavci so na zatožni klopi zaradi pomoči prebežnikom na morju. Foto: EPA
Humanitarni delavci so na zatožni klopi zaradi pomoči prebežnikom na morju. Foto: EPA

Sodišče je v sodbi priznalo postopkovne napake, vključno z nezadostnim prevodom dokumentov tožilstva in pomanjkanjem dostopa do tolmačev za obtožene.

Vendar pa aktiviste še vedno čaka preiskava obtožb trgovine z ljudmi, pranja denarja, goljufije in nezakonite uporabe radijskih frekvenc, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Humanitarci so obtožbe ves čas zavračali in jih označili za politično motivirane.

Sodišče na otoku Lezbos je razsodbo objavilo le nekaj ur po tistem, ko so Združeni narodi pozvali k umiku obtožb proti 24 humanitarnim delavcem.

Evropski parlament je sojenje, ki se je začelo novembra 2021, označil za "največji primer kriminalizacije solidarnosti v Evropi".

Med obtoženimi je tudi sirska plavalka Sarah Mardini, katere družinska zgodba in dramatično prečkanje Egejskega morja skupaj z mlajšo sestro leta 2015 sta navdihnila Netflixov film The Swimmers (Plavalki).

V Grčiji se približno 50 humanitarnih delavcev trenutno sooča s sodnim pregonom, s čimer Atene sledijo Rimu, ki je prav tako kriminaliziral nudenje pomoči prebežnikom.

Grška konservativna vlada je obljubila, da bo državo naredila "manj privlačno" za prebežnike. Del te strategije vključuje razširitev obstoječega 40-kilometrskega zidu na turški meji v pokrajini Evros za 80 kilometrov, poroča AFP.

Na desettisoče ljudi, ki bežijo iz Afrike in z Bližnjega vzhoda, želi vstopiti v Grčijo, Italijo in Španijo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Grške oblasti kljub preiskavam medijev in nevladnih organizacij ter pričevanjem domnevnih žrtev zavračajo očitke, da odrivajo prebežnike, ki skušajo pristati na grški obali.