Protestniki so razvili gruzijsko in evropsko zastavo. Foto: EPA
Protestniki so razvili gruzijsko in evropsko zastavo. Foto: EPA

Pred poslopjem parlamenta v Tbilisiju se je zbralo več kot 35.000 ljudi z gruzijskimi zastavami in transparenti Mi smo Evropa, ki so blokirali glavno prometnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Demonstranti so zahtevali odstop vlade in oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bi izvedla potrebne reforme, da Gruzija dobi status kandidatke za članstvo v EU-ju.

"Naše demonstracije so osredotočene na zgodovinski cilj evropske integracije Gruzije," je v nagovoru množici povedal eden od organizatorjev shoda, ugledni pisatelj in aktivist Laša Bugadze. Kot je dejal, je bil odziv vlade na konstruktivne, miroljubne in nenasilne proteste popolnoma neustrezen.

Po nedeljskem shodu je več sto demonstrantov ostalo pred vladnim poslopjem, da bi tam prenočili, je poročal novičarski portal Newsgeorgia. Za ponedeljek je predvideno srečanje protestnikov s premierjem Iraklijem Garibašvilijem, čigar odstop zahtevajo.

V zadnjih tednih je v Gruziji potekalo več podobnih protestov. Foto: EPA
V zadnjih tednih je v Gruziji potekalo več podobnih protestov. Foto: EPA

Tretje demonstracije v nekaj tednih

Demonstracije so bile že tretje v Gruziji v zadnjih nekaj tednih. Najbolj množične demonstracije, ki so jih organizirale proevropske skupine ob podpori opozicijskih strank, so potekale 20. junija, ko se je zbralo najmanj 120.000 ljudi. Na čelu protestov je civilno gibanje Sramota, ki je nastalo po množičnih protestih leta 2019, poroča Radio Svobodna Evropa.

Demonstranti vlado krivijo, da njihova država za razliko od Ukrajine in Moldavije ni dobila statusa kandidatke za članstvo v EU-ju. Voditelji Unije so na zasedanju konec junija Gruziji sicer priznali evropsko perspektivo, status kandidatke pa so ji pripravljeni podeliti, ko bo izvedla potrebne politične reforme.

Ruski vojaki še zmeraj v Južni Osetiji in Abhaziji

Na ozemlju Gruzije je leta 2008 potekala prva vojna v Evropi v 21. stoletju, med Gruzijo na eni ter separatističnima regijama Južna Osetija in Abhazija s podporo Rusije na drugi strani. Južna Osetija in Abhazija sta danes delno priznani republiki, ki ju večina članic Združenih narodov sicer obravnava za območji znotraj Gruzije. V obeh pokrajinah so še zmeraj nameščene ruske vojaške enote, poroča Radio svobodna Evropa.