Prizor z lanske spominske slovesnosti. Foto: EPA

Hrvaška diplomacija je prek hrvaškega veleposlaništva v Avstriji tamkajšnjim medijem poslalo sporočilo, da njihovo "grobo poročanje", ki Hrvaško in njeno prebivalstvo povezujejo z oživljanjem fašističnih idej, na Hrvaškem doživljajo kot bolečo žalitev.

Izrazili so obžalovanje, da avstrijska javnost dogodek obravnava kot "največje zborovanje neonacistov v EU-ju, shod skrajne desnice in srečanje ustašev". Avstrijske medije so pozvali, naj se distancirajo od "enostranskih in nevzdržnih obtožb, kar ni samo v interesu Hrvatov na Hrvaškem, temveč tudi Hrvatov, ki živijo v Avstriji".

Izpostavili so, da je zaradi nekaj posameznih primerov, ki jih je treba najostreje obsoditi, številne svojce žrtev, predstavnike hrvaške vlade in cerkvenih oblasti, ki prihajajo na Libuško polje pri Pliberku, napačno označiti kot fašiste.

Avstrija je oktobra ustaške simbole uvrstila med prepovedane. Foto: Reuters

Hrvaško ministrstvo je še opozorilo, da se je podobno dogajalo v času jugoslovanskih komunističnih oblasti, ki niso govorile o razsežnosti umorov več deset tisoč vojakov in civilistov, ki so bili Titovi armadi izročeni brez pravice do sodnega procesa, ter zatirale vse tiste glasove, ki so obujali spomine na ta dogodek. "Libuško polje za Hrvate predstavlja simbol masakra in trpinčenja ter simbol kršitve človekovih pravic. Zato smo osupli nad trditvami, da se v Pliberku poveličuje fašizem, kar ustvarja napačno podobo o Hrvaški in Hrvatih," so dodali.

Član HDZ-ja lani obsojen zaradi nacističnega pozdrava

Avstrijsko sodišče je lani zaradi nacističnega pozdrava na spominski slovesnosti na 15 mesecev zapora obsodilo prav člana hrvaške vladajoče stranke HDZ Anđelka Bosančića. Še štiri posameznike so obsodili na pogojne kazni od 15 do 18 mesecev zapora.

Cerkev na avstrijskem Koroškem zavrnila mašo na Libuškem polju

Na škodljivost dogodka za ugled Katoliške cerkve je pred dnevi opozorila Cerkev na avstrijskem Koroškem, ko je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju.

Hrvaška škofovska konferenca je bila zaradi odločitve avstrijskih škofov užaljena. Razloge za prepoved so ostro zavrnili. Pokrovitelj slovesnosti, hrvaški sabor, pa je podprl stališče hrvaške škofovske konference z namenom, da bi našli rešitev za letošnjo žalno slovesnost.

Hrvaški Častni pliberški vod, ki skrbi za organizacijo dogodka, vztraja, da morajo slovesnost organizirati 18. maja, kot je bilo načrtovano. Menijo, da je prostor, na katerem bo potekala slovesnost, v zasebni lasti ter da lahko mašo izvedejo nižji duhovniki, ne škofi.

Poboje ujetih vojakov v "kolonah smrti" po Jugoslaviji na Hrvaškem imenujejo križev pot. Foto: Reuters

Župan Pliberka: Slovesnost škodi ugledu mesta

Pliberški župan Štefan Visočnik je v sredo za hrvaški portal RTL dejal, da je ugled mesta Pliberk v svetovni javnosti zaradi vsakoletnega dogodka načet. "Če v Google vpišete Bleiburg, dobite zadetke, ki ga označujejo kot kraj srečevanja nacistov. To ni dobro za ugled mesta. Nimamo težav z organizacijo maše za umrle in padle, vendar se tam ne morejo zbirati neonacisti iz vse Evrope," je dejal župan.

Spomin na 15. maj 1945

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških britanskih sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih vojakov, večinoma hrvaških ustašev in domobrancev, pa tudi srbskih in črnogorskih četnikov in belogardistov. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.

Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih vojakov, ostale pa so v "kolonah smrti" peljali po krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali bilo ubitih, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.