Ursula von der Leyen med obiskom Buče. Foto: EPA
Ursula von der Leyen med obiskom Buče. Foto: EPA

Ursula von der Leyen, ki je v petek skupaj z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellom obiskala Kijev in bližnjo Bučo, je danes izjavila, da se ji zdi, da so ruske sile izvedle vojne zločine nad civilisti. Vendar pa morajo to po njenem mnenju raziskati za to usposobljeni pravniki.

"Moj instinkt mi pravi: če to ni vojni zločin, kaj je potem vojni zločin? Ampak jaz sem po izobrazbi zdravnica, zdaj morajo pravniki to natančno raziskati," je dejala novinarjem predsednica, ki je bila ob videnem v Buči pretresena.

Sorodna novica Ursula von der Leyen Zelenskemu obljubila hitrejši postopek glede kandidature za članstvo v EU-ju

"Videla sem fotografije, pokazal mi jih je (ukrajinski premier) Denis Šmigalj. Ljudje so bili ubiti, medtem ko so hodili po cesti," je dejala. "Prav tako smo na lastne oči videli, da je bilo uničenje v mestu usmerjeno v življenja civilistov. Stanovanjske zgradbe niso vojaški cilj," je dodala po poročanju.

Skupina forenzikov je v petek začela izkopavati množično grobišče v Buči, v katerem so trupla civilistov, za katere ukrajinske oblasti trdijo, da so bili ubiti med rusko zasedbo mesta. Ruska stran odgovornost za poboje odločno zanika in trdi, da gre za provokacijo in propagando Kijeva za zahodne medije.

Boris Johnson v Kijevu

V Kijev pa je medtem nenapovedano prispel britanski premier Boris Johnson, ki se je na štiri oči srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Johnson želi s svojim obiskom ukrajinske prestolnice prenesti sporočilo solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom, so sporočili iz njegovega urada.

"Premier je odpotoval v Ukrajino, da se osebno sestane s predsednikom Zelenskim v znak solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom," je sporočil tiskovni predstavnik britanske vlade.

"Zaradi odločnega vodstva predsednika Zelenskega in nepremagljivega junaštva ter poguma ukrajinskega ljudstva se odvračajo grozljivi načrti Putina," je povedal Johnson po srečanju. "Ukrajina je proti vsem možnostim odvrnila ruske sile, ki so bile pred vrati Kijeva, s tem pa dosegla največji poraz vojske v 21. stoletju."

Na obisku je napovedal še dodatno vojaško pomoč. Ukrajini nameravajo tako poslati 120 oklepnikov in nove protiladijske raketne sisteme. Gre za dodatno pomoč ob že napovedani vojaški pomoči v petek v vrednosti 120 milijonov evrov.

Johnson je v Kijevu še obsodil grozodejstva v Buči. "Kar je Putin naredil v krajih, kot sta Buča in Irpinj, so vojni zločini, ki so za večno očrnili njegov sloves in sloves njegove vlade," je povedal britanski premier.

V Kijevu je tudi avstrijski kancler Karl Nehammer, ki se je prav tako srečal z Zelenskim in kijevskim županom Vitalijem Kličkom. Tudi on želi obiskati Bučo, da bi si na lastne oči ogledal prizorišče storjenih zločinov.

Vojne zločine, ki so prišli na dan po ruski invaziji v Ukrajini, morajo natančno raziskati neodvisni in mednarodni strokovnjaki, je ob prihodu novinarjem povedal Nehammer. Cilj njegovega obiska je Ukrajini na najboljši mogoči način zagotoviti humanitarno in politično podporo.

Poroka ukrajinskih vojakov na obrobju Kijeva. Foto: Reuters
Poroka ukrajinskih vojakov na obrobju Kijeva. Foto: Reuters
V Kijevu (skoraj) kot nekoč. Foto: Reuters
V Kijevu (skoraj) kot nekoč. Foto: Reuters

Kijev se vrača v stare tirnice

V Buči je bila danes znova tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl, ki pravi, da je več kot očitno, da se civilisti tja ne bodo mogli vrniti še kar nekaj časa. "Pravo opustošenje je tam, ni hiše ali stanovanjskega bloka, ki ne bi bil poškodovan ali uničen, še vedno preštevajo mrtve. Veliko ljudi je pogrešanih – na seznamih je kar 3000 ljudi – samo tam," je poročala Švegl.

Razmere so povsem drugačne v Kijevu, kjer se znova prebuja življenje. "Kar nekaj trgovin in kavarn je odprtih, tudi javni promet ponekod znova deluje, sama sem bila v nekaterih severnih predmestjih, kjer so razmere že skoraj povsem normalne, veliko je prometa, odstranili so večino barikad ...," je poročala Švegl.

"Ljudje tu se zavedajo, da se vojna premika proti vzhodu države. Še vedno je občasno slišati eksplozijo kakšne neeksplodirane mine, slišali smo danes tudi dvakrat alarm za zračni napad, ampak nihče zares ne verjame, da bi tu v Kijevu lahko prišlo do napadov. Ljudje upajo, da je to začetek konca vojne, vsaj za večino Ukrajine."

Razposajeni vojaki na ulicah Kijeva. Foto: Reuters
Razposajeni vojaki na ulicah Kijeva. Foto: Reuters
Sorodna novica Za pomoč Ukrajincem zbrali 10 milijard evrov. Slovenija namenja dodaten milijon.

Vračajo se tuji diplomati in predstavništva

Šest tednov po začetku ruske invazije v Ukrajini, ko so številne države zaprle svoja predstavništva v Kijevu, pa se v ukrajinsko prestolnico vrača tudi vse več diplomatov.

Veleposlanik EU-ja Matti Maasikas je nazaj v Kijev pripotoval v petek skupaj z evropsko delegacijo, na čelu katere je bila Ursula von der Leyen. Na Twitterju je potrdil, da je obnovil delo skupaj z manjšo ekipo.

Podobno je Nehammer ob obisku Kijeva napovedal vrnitev ekipe veleposlaništva. "Ker so se razmere okoli Kijeva nekoliko stabilizirale, bo avstrijsko veleposlaništvo v ukrajinski prestolnici znova začelo delovati," je povedal.

Italija bo svoje veleposlaništvo odprla po velikonočnih praznikih, je napovedal zunanji minister Luigi Di Maio. "Bili smo med zadnjimi, ki so odšli, in bomo med prvimi, ki se bodo vrnili," je dejal.

V teh dneh se je v Kijev vrnil tudi litovski veleposlanik. V sredo je svoje predstavništvo v Ukrajini vrnila tudi Turčija, ki ga je zaradi vojne začasno prestavila v Černovice blizu meje z Romunijo. Med redkimi državami, ki so ohranile svoja predstavništva v Kijevu tudi med vojno, sta bili Poljska in Vatikan.

V Kijev pa je 27. marca prispel tudi začasni odpravnik poslov Slovenije v Ukrajini Boštjan Lesjak. Slovensko veleposlaništvo v Kijevu je tako znova odprto. Veleposlanik Slovenije, pristojen za Ukrajino, Tomaž Mencin nadaljuje svoje delo iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder delujejo tudi številni drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini.

Prizor iz mesta Volnovaha pod nadzorom proruskih separatistov v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA
Prizor iz mesta Volnovaha pod nadzorom proruskih separatistov v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA

Napadi ruskih sil na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo

Povsem drugačna slika pa je na območju Doneškega bazena na vzhodu Ukrajine, kjer se napadi ruskih enot nadaljujejo. Ruske sile naj bi se trudile prevzeti nadzor nad že tedne obleganim Mariupoljem.

Ruske sile se med drugim osredotočajo na kraje Rubižne, Popasna in Novobahmutivka ter prevzem nadzora nad pristaniškim mestom Mariupolj, je sporočil ukrajinski generalštab.

Del mesta Rubižne je po informacijah ukrajinskega guvernerja Luganska Sergija Hajdaja že pod nadzorom Rusije, redno je slišati streljanje. Podobno je v Popasni. Zaradi stalnega obstreljevanja je nemogoče evakuirati ljudi, je opozoril. Navedb ni mogoče neodvisno preveriti, opozarja nemška tiskovna agencija DPA.

Po podatkih vojaških strokovnjakov ameriškega Inštituta za študije vojne (ISW) ukrajinske sile vztrajajo na obrambnih položajih na vzhodu in jugozahodu Mariupolja.

Ameriško obrambno ministrstvo pa je v petek opozorilo, da Rusija znova krepi svoje enote z dodatno opremo in vojaki. Enote, ki so imele večje izgube, med drugim oskrbuje z novo opremo in vojaki. Enotam na vzhodu Ukrajine pa naj bi se pridružilo več deset tisoč rezervistov, je povedal tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva John Kirby.

Rusija naj bi več tisoč dodatnih vojakov namestila tudi v Rusiji nedaleč od Harkova v Ukrajini. Po navedbah višjega predstavnika ameriškega ministrstva so v bližini ruskega Belgoroda povečali število taktičnih bataljonov s 30 na 40. Tovrstni bataljoni imajo običajno od 600 do 1000 vojakov. "To bi bilo lahko zelo krvavo in grdo," je ocenil grožnjo.

Rusija zamenjala poveljnika sil v Ukrajini?

BBC navaja neimenovanega uslužbenca vlade ene od zahodnih držav, ki je dejal, da je Rusija reorganizirala poveljstvo svojih operacij v Ukrajini. Po novem naj bi jih vodil novi general z obsežnimi izkušnjami iz vojne v Siriji.

Vir je dejal, da ruski napad na Ukrajino zdaj vodi general Aleksander Dvornikov. Na Zahodu naj bi zdaj pričakovali izboljšanje poveljevanja ruskih sil v Ukrajini.

Zamenjava naj bi se zgodila, ker želijo izboljšati usklajevanje med različnimi enotami. Ruske enote so bile do zdaj namreč organizirane ločeno, tako se jim je tudi poveljevalo.

Rusiji do zdaj, 44 dni po začetku napada, ni uspelo osvojiti niti enega večjega ukrajinskega mesta.

Borrell poziva k okrepitvi vojaške pomoči za Ukrajino

Zaradi prihajajoče ruske invazije na vzhodu Ukrajine je visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pozval članice EU-ja k okrepitvi dostave orožja Ukrajini. Kot je poudaril, so sankcije sicer pomembne, a ne bodo rešile problematike spopadov v Doneškem bazenu. "Vojna bo odločena v bitki v Doneškem bazenu," je menil. Ukrajina po Borrellovem prepričanju ni pripravljena izgubiti vzhoda države.

Ob tem je opozoril države članice, da je pomembna dostava orožja. Na obisku v Kijevu je Borrell prejel tudi seznam orožja, ki si ga želijo ukrajinske oblasti. "Kot EU nimamo orožja. Moramo potrkati na vrata članic in povedati, kaj potrebujemo," je povedal.

Evakuirali več kot 6500 ljudi

Z obleganih območij v Ukrajini so v petek evakuirali več kot 6500 ljudi, je pozno v petek sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Iz obleganega Mariupolja so uspeli rešiti več kot 1600 ljudi, iz bližnjega mesta Zaporožje pa več kot 3500, je dodala. Še okoli 1500 ljudi so v petek evakuirali z območja Luganska, poroča DPA.

V mestu Melitopolj so zadržali več avtobusov za evakuacijo, je še povedala Irina Vereščuk. Trenutno se pogajajo z rusko stranjo o vrnitvi teh avtobusov.

Ukrajinska vlada se je v petek dogovorila o desetih humanitarnih koridorjih, te pa dnevno vzpostavljajo na novo. Podobno naj bi tudi danes vzpostavili deset koridorjev, prebivalci Mariupolja pa bodo lahko mesto zapustili z lastnimi prevozi, je povedala podpredsednica vlade.

Po navedbah Moskve je sicer v petek Mariupolj samostojno brez podpore ukrajinske strani zapustilo 750 ljudi.

Strani si medsebojno očitata sabotažo evakuacij. Moskva ob tem očita Kijevu, da je kriv za propad napovedane izmenjave zapornikov. Kijev naj bi si namreč v petek večkrat premislil glede pogojev izmenjave, števila zapornikov in nato izmenjavo odpovedal, je dejal ruski generalmajor Mihail Mizincev.

Zelenski napad v Kramatorsku označil za vojni zločin

Zelenski je napad v Kramatorsku označil za vojni zločin

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je petkov napad na železniško postajo v Kramatorsku, v katerem je umrlo najmanj 52 ljudi, označil za vojni zločin. Rusija bo morala zanj odgovarjati na sojenju, ki bo zagotovo sledilo, je dejal.

"Tako kot pokol v Buči in številni drugi vojni zločini bo tudi raketni napad na Kramatorsk ena od obtožnic na sojenju, ki se bo zgodilo," je povedal v petek v svojem rednem nočnem nagovoru. "Odgovornost je neizogibna," je poudaril.

Mednarodno skupnost pa je pozval k odločnemu odzivu na grozodejstvo. "Pričakujemo odločen, vsestranski odziv na ta vojni zločin," je dejal.

V petkovem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, ki jo uporabljajo za evakuacijo civilistov, je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 52 ljudi, med njimi pet otrok, v bolnišnico so prepeljali več deset ljudi.

Župan mesta Oleksandr Gončarenko je dejal, da naj bi bilo na postaji med napadom 4000 ljudi. Napad so ostro obsodili številni predstavniki držav in predstavniki EU-ja. ZDA pravijo, da je Rusija v napadu uporabila balistično raketo kratkega dosega. Moskva odgovornost za napad zavrača, krivdo pa pripisuje ukrajinskim silam.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem sodržavljane pozval, naj prijavijo vojne zločine, ki so jih zakrivili ruski vojaki. V ta namen so vzpostavili tudi spletno stran, je sporočil. Na portalu bodo tako poleg fotografij zbirali tudi pričevanja.

Zelenski se je v nagovoru tudi zahvalil delegaciji in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen za osebno posredovanje in pomoč pri vzpostavitvi skupne preiskovalne ekipe, da bi odkrili resnico o dejanjih ruskih vojakov in jih privedli pred roko pravice.