Pred sedežem CDU-ja popravljajo cesto, stranka pa želi popraviti padec podpore med volivci. Foto: EPA
Pred sedežem CDU-ja popravljajo cesto, stranka pa želi popraviti padec podpore med volivci. Foto: EPA
Angela Merkel
Kanclerka Angela Merkel je pred tednom dni napovedala, da ne bo več vodila stranka. Za njeno mesto se poteguje 12 kandidatov. Foto: Reuters
Jens Spahn
Zdravstveni minister Jens Spahn je eden izmed najresnejših kandidatov za nasledstvo. Foto: Reuters
Annegret Kramp-Karrenbauer in Angela Merkel
Annegret Kramp-Karrenbauer, tudi med resnimi kandidati za prevzem vodstva, je Merklovi najbližje tako osebno kot politično. Foto: Reuters

Javno mnenje vladni koaliciji med CDU/CSU-jem in SPD-jem ni naklonjeno. Zadnja anketa javnomnenjske agencije Forsa je razkrila, da CDU podpira le še 27 odstotkov, SPD pa 13 odstotkov volivcev. Največ je pridobila stranka Zelenih, ki jo podpira 24 odstotkov volivcev, 13 odstotkov podpore pa uživa Alternativa za Nemčijo (AfD), poroča Deutsche Welle.

CDU se pripravlja na decembrski izredni kongres, na katerem bodo izvolili novega voditelja stranke, saj je kanclerka Angela Merkel pred enim tednom tudi uradno napovedala, da zapušča vrh stranke. Vodstvo CDU-ja bo za organizacijo spopada med 12 morebitnimi nasledniki porabilo dva dni.

Predstavniki stranke poskušajo zagotoviti, da bi vsi člani CDU-ja imeli možnost soodločanja, čeprav ima pravico do glasovanja le okoli tisoč delegatov, ki bodo 8. decembra v Hamburgu odločili o novem vodstvu. "Gre za postopek, ki ga CDU že dolgo ni izkusil, a bo koristil stranki," je povedal trenutni namestnik Merklove Armin Laschet, ki je tudi premier zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija.

Iz omenjene zvezne dežele prihajata tudi dva izmed treh glavnih kandidatov, Friederich Merz in kritik kanclerke Jens Spahn, zdravstveni minister pa je v enem izmed intervjujev že poudaril, da bi se morala Nemčija distancirati od dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij.

Med najresnejšimi kandidati je še generalna sekretarka stranke Annegret Kramp-Karrenbauer, tako osebno kot politično še najbližje Merklovi, ki je zadnje mesece posvetila "poslušanju ljudskega mnenja" med širokim članstvom stranke.

Drugi trenutni namestnik v CDU-ju Thomas Strobl je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal, da gre za "izjemno priložnost", pri kateri pa mora biti stranka "izjemno dovzetna za to, kar menijo ljudje v državi, in jih vključiti v proces odločanja".

Socialni demokrati pripravljajo reforme
V krizi so tudi socialni demokrati. Levosredinska stranka poskuša na svojo stran pridobiti bolj levo usmerjene volivce in sočasno ostati opazna v koaliciji s CDU-jem, a ji to ne uspeva. Glede na interni dokument stranke, ki ga je pridobila javna televizija ARD, je namestnik voditelja Ralf Stegner že nakazal, da stranka ne bo ostala v veliki koaliciji "za vsako ceno".

Predlagal je nov socialni program, po katerem naj bi ukinili dodatek za brezposelne – ki ga je uvedel prav SPD v času kanclerstva Gerharda Schröderja – in predlagali "solidarnosti temeljni dohodek".

Padec podpore t. i. veliki koaliciji, ki vodi Nemčijo zadnjih pet let, se je izrazil tudi pri velikem padcu na regionalnih volitvah v zveznih deželah Bavarska in Hessen.

CSU izgubil monopol na Bavarskem
Medtem sta vodstvi bavarske Krščanskosocialne unije (CSU) in Svobodnih volivcev (FW) ločeno potrdili koalicijski dogovor. Stranka CSU – sestrska stranka CDU-ja na državni ravni – je doslej na Bavarskem vladala sama. Svobodnim volivcem bo v novi koaliciji prepustila tri ministrstva.

Pogodba predvideva, da bodo Svobodni volivci od zdaj imeli v rokah tri ministrstva – za izobraževanje, okolje ter gospodarstvo in razvoj podeželja. Preostalih devet ministrstev bo vodil CSU, med njimi tudi novoustanovljeno ministrstvo za digitalizacijo. Koalicijsko pogodbo bodo podpisali v ponedeljek, v torek pa bo sledila potrditev Markusa Söderja iz CSU-ja za položaj ministrskega predsednika v deželnem parlamentu.

Koalicija za družine in domovino
Stranki sta v preambuli koalicijske pogodbe, katere izseke je pridobila tiskovna agencija DPA, med drugim zapisali, da gre za koalicijo za družine in domovino. Poudarili sta tudi, da mora Bavarska postati bolj "trajnostna, do okolja prijaznejša in sodobnejša". Koalicijska pogodba bo prinesla tudi večjo razbremenitev družin z majhnimi otroki. Starši bodo na zahtevo Svobodnih volivcev za vsakega otroka v vrtcu ali jaslih dobili v povprečju sto evrov dodatka mesečno.

CSU je na deželnih volitvah 14. oktobra dobil poraznih 37,2 odstotka podpore in prvič po letu 1966 izgubil absolutno večino v deželnem parlamentu. Že kmalu po objavi izidov so v stranki izrazili željo po sodelovanju s Svobodnimi volivci, ki so na volitvah prejeli 11,6 odstotka glasov.