Litva je v petek medtem začela graditi ograjo z rezilnimi žicami, ki jo nameravajo postaviti na 550 od skupno 680 kilometrov meje z Belorusije. Foto: Reuters
Litva je v petek medtem začela graditi ograjo z rezilnimi žicami, ki jo nameravajo postaviti na 550 od skupno 680 kilometrov meje z Belorusije. Foto: Reuters

Nove postopke obravnavanja prebežnikov je podprlo 84 od 141 članov litovskega parlamenta. Prebežnike bodo lahko litovski mejni organi pridržali za obdobje do šestih mesecev.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je že v ponedeljek sporočila, da bodo v Litvi zavrnjene prebežnike deportirali s komercialnimi in čarterskimi poleti.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je Evropski uniji večkrat zagrozil, da bo v odziv na sankcije proti Minsku prek meje v Evropo spustil prebežnike z vojnih območij. Prejšnji teden je dejal, da Belorusija ne bo zaprla svojih mej s sosedami in zadrževala prebežnikov z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije.

Polovica prebežnikov državljanov Iraka

Samo v juliju je iz Belorusije v Litvo vstopilo več kot tisoč prebežnikov. Litovski mejni nadzor je sporočil, da se je več kot polovica identificirala kot državljani Iraka.

Vojska popisuje prebežnike v kraju Druskininkai. Foto: Reuters
Vojska popisuje prebežnike v kraju Druskininkai. Foto: Reuters

Litovska premierka Ingrida Simonyte je danes sporočila, da bo zunanji minister v sredo in četrtek obiskal Turčijo, 18. julija pa še Irak, kjer se bo pogovarjal o migracijah.

EU obsoja uporabo prebežnikov za "politično orožje"

Minister Gabrielius Landsbergis je v ponedeljek na srečanju zunanjih ministrov Unije Belorusijo obsodil, da prebežnike izkorišča za politični pritisk. "Kadar se prebežniki uporabljajo kot politično orožje, moram govoriti s svojimi kolegi, da bo EU vzpostavil skupno strategijo," je dejal.

Belorusijo je nato obsodil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. "Uporabljati prebežnike kot orožje in potiskati ljudi proti meji je nesprejemljivo," je dejal. EU bi moral razmisliti o širjenju sankcij proti Belorusiji, je dodal. K temu je Bruselj sicer pozvala tudi Litva.

Frontex želi razkriti tihotapske mreže

EU je sicer v ponedeljek na litovsko-belorusko mejo napotila svojo Agencijo za mejno in obalno stražo Frontex, ki bodo nudile podporo litovskim varnostnim silam. Na mejo naj bi odpotovalo 60 pripadnikov Frontexa. Prav tako so na območje napotili preiskovalno ekipo, ki bo skušala zbrati informacije o mreži tihotapcev, ki prebežnikom ponujajo pot v EU prek belorusko-litovske meje.

Litva vzpostavlja nova taborišča za prebežnike

Litovske oblasti so pred uvedbo novega režima, ki jo je danes podprl parlament, prebežnike nameščale v sprejemne centre vzdolž meje. Glavni center v kraju Pabrade je poln, v kraju Dieveniškes nameravajo v tem tednu odpreti novo taborišče za 500 prebežnikov. Odpirajo ga na območju nekdanje šole, pozneje pa ga bodo razširili z začasnimi šotori. Litovski žep na območje Dieveniškesa skoraj v celoti obkroža ozemlje Belorusije, zaradi oddaljenosti pa je lažje zagotoviti varnost "ljudi in prebežnikov", sporoča litovsko notranje ministrstvo.

Center za prebežnike v kraju Pabrade. Foto: EPA
Center za prebežnike v kraju Pabrade. Foto: EPA

Eno stranišče za 150 ljudi

Novinar Reutersa je medtem skozi ograjo, ki obkroža taborišče v kraju Vydeniai, govoril s prebežnico iz Somalije. "Želim si samo oditi od tukaj na neki boljši kraj," je povedala 19-letna Kauthar. "150 ljudi si deli eno stranišče in eno prho, higienske razmere niso dobre," je dodala. Prebežnikom v taborišču prav tako ne dovolijo imeti telefonov, zato svoji družini še ni uspela sporočiti, da je preživela pot.

Kdo organizira prevoz prebežnikov?

Za Reuters je še povedala, da je v Minsk priletela iz Carigrada. V Belorusiji so ji ponudili prevoz v Litvo, če plača 7000 dolarjev, a tega denarja ni imela, zato so njeno skupino prebežnikov pustili na obmejnem območju. Ni jasno, kdo je organiziral prevoz prebežnikov iz Somalije in kdo jim je ponudil prevoz v Belorusiji, še poroča Reuters.

Litovska poslanka Rasa Jukneviciene je na srečanju evropskih in litovskih uradnikov zatrdila, da za mrežami tihotapcev, ki prebežnike pripeljejo do litovske meje, stojita Belorusija in Rusija s podporo Irana. Za navedbe sicer ni predstavila dokazov, Minsk in Moskva pa zanikata tovrstne operacije.