Kitajska bo tako kupila 290 letal A320 in 10 letal A350. S tem bo izenačila nakup oziroma število letal ameriškega proizvajalca Boeing, ki jih je Kitajska kupila v času obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Pekingu leta 2017.

Nakup Airbusovih letal poteka v času Boeingovih težav z modelom 737 max, ki so jih številne države po nesreči v Etiopiji prizemljile. Reuters piše, da ni dokazov o neposredni povezavi med poslom z Airbusom in napetostmi med Washingtonom in Pekingom ali Boeingovimi težavami.

ZDA in Kitajska se sicer približujeta morebitnemu dogovoru, ki bi omilil večmesečni spor s carinami, do nedavnega pa se je pričakovalo, da bi v okviru zbliževanja Kitajska naročila 200 do 300 Boeingovih letal. Kitajska je bila sicer prva država, ki je prizemljila Boeingov model 737 max 8 po nesreči v Etiopiji, v kateri je umrlo vseh 157 ljudi na krovu.

Zaradi vse večjega obsega potovanj je Kitajska pomemben trg za Airbus in Boeing.
Francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu na začetku lanskega leta med obiskom Kitajske sicer ni uspelo skleniti prodaje 184 Airbusovih letal tej državi.

Reuters se sklicuje na neimenovan vir, ki je dejal, da zadnji posel med Kitajsko in Airbusom vključuje tudi nedoločeno število naročil, ki jih je Airbus že upošteval v svoji bilanci, pri čemer pa imena kupcev niso razkrita.

Ši: Kitajska potrebuje enotno in cvetočo Evropo

Prodaja 300 letal je bila sklenjena med obiskom kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Parizu, kjer je že od nedelje. Ši se bo tam sestal z Macronom, nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, s čimer bo sklenil svojo turnejo po Evropi. Voditelji naj bi govorili tudi o krepitvi multilateralizma.

Macron se je zavzel za močno partnerstvo Evrope in Kitajske, ki mora po njegovih besedah temeljiti na močnem multilateralizmu ter pravični in uravnoteženi trgovini. Zavzel se je za enoten evropski pristop do Kitajske. K temu je evropske države pozval tudi Ši, ki je dejal, da njegova država potrebuje "enotno in cvetočo Evropo".

Macron je napovedal, da bosta Pariz in Peking sodelovala tudi pri investicijskih projektih v tretjih državah, ki sodelujejo v kitajski pobudi En pas, ena pot. V okviru tega 1.000 milijard evrov vrednega projekta Peking investira v infrastrukturo v Aziji, Afriki in Evropi.

Memorandum o pridružitvi k tej pobudi je sicer v soboto med Šijevim obiskom podpisala Italija, s čimer je pri zahodnih zaveznicah poskrbela za negodovanje. V pobudi sodelujeta tudi članici EU-ja Grčija in Poljska, medtem ko se druge bojijo, da bi Kitajska prek projekta dobila prevelik vpliv na stari celini.