Medvedjev, ki je bil med letoma 2008 in 2012 ruski predsednik, od leta 2012 do 2020 ruski premier, zdaj pa je namestnik predsednika Ruskega varnostnega sveta, je v zadnjem letu večkrat ostro izrazil svoja protizahodna prepričanja. Foto: EPA
Medvedjev, ki je bil med letoma 2008 in 2012 ruski predsednik, od leta 2012 do 2020 ruski premier, zdaj pa je namestnik predsednika Ruskega varnostnega sveta, je v zadnjem letu večkrat ostro izrazil svoja protizahodna prepričanja. Foto: EPA

Medvedjev se je v svojem zapisu na Twitterju navezal na Litvo, Latvijo in Estonijo kot "na ruske province," ob tem pa dodal, da so se ob ruski invaziji na Ukrajino omadeževale. Medvedjev se je v zapisu odzval na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je Moskva geopolitično že izgubila.

"Dejansko je Rusija vstopila v obliko podrejenosti Kitajski in izgubila svoj dostop do Baltika, kar je bilo ključno, saj je izzvalo odločitev Švedske in Finske, da se priključita Natu," je Macron dejal za časopis Opinion.

Omenjena trojica baltskih držav je bila od leta 1940 do zloma leta 1991 del Sovjetske zveze. Nanjo velik del prebivalcev gleda negativno, poroča Euronews. Vse tri države so odločne podpornice Ukrajine v boju proti ruski agresiji, gostijo tudi številne ukrajinske begunce.

Glede Poljske je dejal, da je ta "začasno okupirana" zaradi navzočnosti Nata v državi. Kot navaja AP, je tam med drugim 10.000 ameriških vojakov.

"Če je prišlo do izgube, potem je izgubila primitivna politika Nata, ki želi odigrati izjemno vlogo v 21. stoletju," je med drugim v zapisu na Twitterju, ki ima več kot milijon ogledov, zapisal Medvedjev in dodal, da se Evropa obnaša kot vazal za "sprevržene muhe Američanov".

Kot je dejal, "v tem procesu z mazohističnim poželenjem škoduje lastnemu gospodarstvu in običajnim Evropejcem".

Rusija ne bo več brezplačno uporabljala zemljišč v Pragi

Medtem je češka vlada v sredo preklicala odlok iz časa Sovjetske zveze, v skladu s katerim je rusko veleposlaništvo brezplačno uporabljalo zemljišče veleposlaništva v Pragi in zemljišča v več drugih mestih.

Rusija bo tako po novem morala plačevati najemnino, je sporočilo češko zunanje ministrstvo. "Nedovoljeni dobički zaradi uporabe teh zemljišč, s katerimi se podpira trenutna okupacija Ukrajine, ne morejo biti več dovoljeni," je zapisal češki zunanji minister Martin Dvorak.

Gre za nov korak v več kot dve leti trajajočem diplomatskem sporu med državama, ki ga je ruska invazija v Ukrajini še poglobila. Praga je leta 2021 obtožila ruske obveščevalne agencije, da so odgovorne za eksplozije v češkem skladišču orožja leta 2014, kar je vodilo v veliko zmanjšanje osebja na ruskem veleposlaništvu.

Moskva je v odzivu dejanje Prage označila za nezakonito, napovedala je ukrepe za zaščito svojih interesov.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je Češko obtožila, da je obrnila hrbet "civiliziranemu dialogu", kritizirala je tudi protirusko vzdušje.

"Zahteva čeških oblasti za plačilo, tudi za nazaj, spominja na izsiljevanje na državni ravni in krši določila Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961," je dejala. Napovedala je sprejetje "obrambnih ukrepov, vključno s pravnimi".

Rusija s povračilnim ukrepom zaradi dejanj Zahoda

Finska in Danska sta v sredo sporočili, da je Moskva zamrznila bančne račune njunih veleposlaništev in konzulatov v Rusiji, kar jim je onemogočilo kartično poslovanje. Odločitev je Moskva sprejela kot odgovor na neprijazna dejanja Zahoda, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Peskov.

"Bančni računi finskih predstavništev v Rusiji so zamrznjeni in jih trenutno ni mogoče uporabljati," je v sredo dejal finski zunanji minister Pekka Haavisto. Pojasnil je, da je bila Finska o tem obveščena že 27. aprila, 4. maja pa so ruskim oblastem poslali diplomatsko noto, v kateri so zahtevali uradno razlago za zamrznitev bančnih računov predstavništev.

Ob tem je poudaril, da Finska ni zamrznila bančnih računov ruskih diplomatskih predstavništev na Finskem. "Zato ni mogoče reči, da je to odziv na ukrepe proti Rusiji," je dejal. Dodal pa je, da bi bil razlog za zamrznitev lahko vpliv sankcij EU-ja, ki pri "finančnih transakcijah povzročajo glavobol ruskim predstavništvom na Zahodu".

Tudi dansko zunanje ministrstvo je v sredo sporočilo, da so ruski organi blokirali kartično poslovanje njihovih predstavništev v Rusiji. "Povečane zahteve glede dokumentacije pred vsemi plačili konkretno pomenijo, da veleposlaništvo že dalj časa plače zaposlenim izplačuje v gotovini," je dodalo ministrstvo.

Kremelj pa je danes pojasnil, da je odločitev o zamrznitvi bančnih računov odgovor Rusije na po njihovem mnenju neprijazna dejanja kolektivnega Zahoda. "Na finsko noto bomo odgovorili s ponavljanjem, da bosta v naših odnosih še naprej prevladovala načelo recipročnosti in načelo ustreznega odgovora na sovražna dejanja," je dodal Peskov.