Odvetnik Bratić, ki je vložil ovadbo, Kučanu očita, da ni ukrepal zoper storilce domnevnih vojnih zločinov v Sloveniji in da je celo spodbujal k njihovemu izvajanju. Očita mu tudi genocid, piše srbski dnevnik Politika. Ovadbo je med drugim vložil tudi zoper nekdanjega načelnika štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja (levo). Foto: BoBo

Bratić je za RTV Slovenija sporočil, da preiskuje zločine nad pripadniki nekdanje JLA in civilisti med spopadi na območju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih.

Srbski odvetnik Bratić ovadil Milana Kučana

Kot poroča Al Džazira Balkans, se ovadba nanaša tudi na Janeza Slaparja, ki je bil v tistem času načelnik štaba Teritorialne obrambe, Franca Anderliča, ki je poveljeval eni od organizacijskih enot Teritorialne obrambe, ter še tri ljudi, ki se jim očita, da so bili "neposredni storilci zločina".

Srbski dnevnik Politika piše, da se jim očita kršitve ženevske konvencije v času oboroženih spopadov med JLA in zveznimi policijskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in drugimi enotami, ki so v Sloveniji trajali od 27. junija do 7. julija 1991.

V osamosvojitveni vojni je bilo ubitih 19 ljudi na slovenski strani, na strani JLA pa 45. Na slovenski strani je bilo ranjenih 182 ljudi, na strani JLA pa 146. Ubitih je bilo tudi 12 tujih državljanov. Po uradnih podatkih je bilo ujetih 4.693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov.

Ovadba navaja, da je "skupina pripadnikov Teritorialne obrambe Slovenije 29. junija 1991 na Škofijah, v neposredni bližini istoimenskega mejnega prehoda med takratno SFRJ in Italijo, v času trajanja sporazuma o prekinitvi ognja med stranmi v oboroženem spopadu z avtomatskimi puškami streljala na kolono, ki jo je sestavljalo pet terenskih vozil JLA".

Kot navaja odvetnik Bratić, je bil "Kučan takrat predsednik Slovenije in je imel efektivno komandno oblast nad vsemi oboroženimi formacijami in tako sodi v niz glavnih vojnih zločincev v razbijanju Jugoslavije".

"Kučan ne samo, da ni ničesar storil, da se storilci kaznujejo, ampak je spodbujal k izvajanju vojnih zločinov, zato so do 8. julija 1991 izvršeni številni vojni zločini nad civilnim prebivalstvom, med katerim so tudi žene in otroci pripadnikov JLA, ranjenci, sanitetno osebje, ujetniki, vojaki, ki so se predali," je dejal Bratić.

Kučan: O moji odgovornosti bo sodila zgodovina

Kučan je v odzivu na ovadbo zapisal, da trditve, ki jih je objavila Politika, povsem spregledujejo zgodovinski kontekst procesov, ki so bili vzrok za razpad Jugoslavije in za tragedije, do katerih so pripeljali, poroča STA.

"Moj komentar je odveč, saj verjamem, da bosta srbska politika in družba sami zmogli objektivno soočenje s politiko Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je sprožila odpor pri praktično vseh narodih nekdanje skupne države. To je bila retrogradna politika, ki je za dolgo obdobje zaustavila razvoj predvsem Srbije, pa tudi drugih republik. Prepričan sem, da samorefleksija o tem obdobju, pa tudi celovitejše ocene takratne politike in njenih posledic Srbijo še čakajo, zato da bi zmogla resen korak naprej na poti do članstva v Evropski uniji. Obtoževanje drugih je beg pred lastno odgovornostjo. Kar pa zadeva mojo odgovornost, o njej bo sodila zgodovina," je v odzivu zapisal Kučan.

Slapar: Teritorialna obramba ni streljala na civiliste, JLA pa je

Za odziv smo prosili Slaparja, ki je dejal, da za ovadbo ni vedel. Konkretnega primera na Škofijah, ki ga omenja ovadba, se ne spominja in bi moral "pobrskati po spominu", saj je minilo že 28 let. A zagotovil je, da v vojni "Teritorialna obramba ni streljala na civiliste, JLA pa je". Dodal je še, da je bila v osamosvojitveni vojni JLA tista, ki ni spoštovala prekinitev ognja.

Lovšin "z vso odgovornostjo" zanika zločine

Ovadba sproža odzive tudi drugih vidnih ljudi v času osamosvojitvene vojne. Tako je Andrej Lovšin, direktor Varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo med letoma 1990 in 1994, zanikal, da bi pripadniki TO-ja med vojno izvajali zločine. "Z vso odgovornostjo zanikam, da bi se v času osamosvajanja oziroma v obdobju osamosvojitvene vojne zagrešili kakršni koli zločini, genocid ali kazniva dejanja s strani pripadnikov TO-ja Republike Slovenije nad napadalcem, takratno JLA," je zapisal v sporočilu.

Kot je dodal, je služba, ki jo je vodil, med vojno in tik po njej "omogočila prihod predstavnika Rdečega križa iz Ženeve, ki je obiskal zbirne centre in zapore za vojake takratne JLA in pri tem ni zaznal nobenih kršitev človekovih pravic, mednarodnih konvencij in vojnega prava". Po njegovih besedah "so take obtožbe po 28 letih od vojnih dogodkov v Sloveniji popolnoma neumestne, krivične in neutemeljene."

V pripravi so nove prijave

Bratić je na vprašanja dopisnika RTV Slovenija Boštjana Anžina odgovoril, da so "v pripravi ovadbe tudi za druge dogodke, v katerih so po naši oceni glede na razpoložljive dokaze kršena pravila mednarodnega humanitarnega prava in in izvršeni zločini proti pripadnikom JLA, med katerimi so nekateri Madžari, Makedonci, Albanci in Muslimani, ne samo Srbi ali Črnogorci".

Po njegovih besedah bo eno ovadbo kmalu vložila "mati ubitega pripadnika JLA makedonske narodnosti".

Kot je še zapisal Bratić, se vzpostavlja tudi Center za raziskovanje in dokumentiranje vojnih zločinov na ozemlju Slovenije in Hrvaške, sorodniki žrtev pa bodo lahko predstavili svoje dokaze in vedenja o zločinih.

Kučan je bil pred razpadom Jugoslavije na čelu Zveze komunistov Slovenije, od leta 1990 je bil predsednik predsedstva Slovenije, takrat še jugoslovanske republike, po osamosvojitvi pa je bil njen prvi predsednik, ki je ostal na položaju dva mandata, vse do leta 2002.