Sodba sodišča pomeni, da bo treba spremeniti nemški zakon o telekomunikacijah in še več drugih zakonov. Foto: EPA
Sodba sodišča pomeni, da bo treba spremeniti nemški zakon o telekomunikacijah in še več drugih zakonov. Foto: EPA

Policija, ki preiskuje zločine ali skuša preprečiti teroristični napad, lahko po zdajšnji zakonodaji dostopa do imen, naslovov, rojstnih datumov in IP-naslovov. Nimajo pa dovoljenja za dostop do podatkov glede povezav preiskovanih oseb z drugimi osebami.

Najvišje nemško sodišče je v današnji razsodbi zapisalo, da imajo policija in obveščevalni uradniki čezmeren dostop do osebnih podatkov na mobilnih telefonih in spletu. Kot so zapisali, je več regulativ, ki omogočajo dostop do t. i. inventurnih podatkov, ki vključuje podatke s spleta in podatke o imenih in datumih rojstva na mobilnih telefonih, protiustavnih.

Odločitev sodišča bo otežila preiskovalcem dostop do zasebnih informacij, ki jih imajo državljani na digitalnih napravah in elektronskih računih. Kot so zapisali v izjavi za javnost, zdajšnja zakonodaja krši "temeljne pravice o samoodločanju glede informacij in zaščite telekomunikacijske zaupnosti", poroča Deutsche Welle.

Sodišče je dejalo, da medtem ko je splošen dostop do teh podatkov sicer v skladu z nemško zakonodajo, pa morajo "predpisi o prenosu in pridobivanju podatkov zadostno omejiti namen, za katerega se podatki uporabljajo".

Kot je zapisal senat sodišča, morata za splošna pooblastila za prenos in pridobivanje podatkov obstajati konkretna nevarna situacija v posameznem primeru in začetni sum za kazenski pregon, torej da gre za konkreten sum zločina. Po presoji sodišča je zdaj oblastem dovoljen dostop do podatkov tudi v primerih, ki ne izpolnjujejo prej naštetih zakonskih primerov.

Sodba sodišča pomeni, da bo treba spremeniti nemški zakon o telekomunikacijah in še več drugih zakonov. Sodišče je odredilo, da mora vlada zakone pretresti do konca leta 2021.

Sodišče je primer obravnavalo na podlagi pritožb, eno od teh sta leta 2013 vložila politika Evropske piratske stranke Patrick Breyer in Katharina Nocun, ki ju je podprlo 6000 ljudi. V pritožbi sta zapisala, da je policija dostopala do osebnih podatkov, kot so gesla za spletno elektronsko pošto in PIN-gesla, tudi v primerih preiskav, povezanih z razmeroma majhnimi prekrški, in sicer ne da bi za to potrebovali dovoljenje sodnika. Podatke so lahko pridobili ne le od telekomunikacijskih podjetij, temveč tudi od bolnišnic in hotelov.

Vprašanja glede varovanja zasebnosti so eno glavnih vprašanj v času, ko so v Nemčiji zagnali aplikacijo za sledenje okužbam. V skladu z veljavnimi pravili se centralno hranijo le omejeni podatki, ki so zbrani anonimno, in sicer največ dva tedna, potem se izbrišejo. Doslej si je aplikacijo naložilo okoli 15 milijonov ljudi.