Foto: EPA
Foto: EPA

Tudi v četrtek so s traktorji ustavili promet na več avtocestah, nanje so stresali gnoj, bale sena, celo azbestne odpadke, med krajema Buren in Amelo jugovzhodno od Amsterdama pa so sredi voznega pasu priredili piknik z žarom.

Kmetje vladi očitajo, da jih je izbrala za žrtve, medtem ko so veliki onesnaževalci v prometnem in gradbenem sektorju deležni veliko blažjih ukrepov. A vlada premierja Marka Rutteja velike izbire nima; pred tremi leti jo je v kot stisnilo nizozemsko vrhovno sodišče, ki je razsodilo, da nizozemski predpisi o dodeljevanju gradbenih in kmetijskih dovoljenj kršijo evropsko zakonodajo o zaščiti okolja pred dušikovimi izpusti.

Nizozemskim kmetom so takole podporo izrazili tudi protestniki iz Kanade. Foto: Reuters
Nizozemskim kmetom so takole podporo izrazili tudi protestniki iz Kanade. Foto: Reuters

Glavni krivci za takšno onesnaževanje so po mnenju strokovnjakov prav intenzivna živinoreja, gradbeništvo in promet. Vlada je sprejela vrsto ostrih ukrepov, med katerimi so tudi spremembe pri krmi živine, s čimer bi zmanjšali vsebnost amonijaka v živalskih izločkih.

Nizozemska presega raven izpustov

Nizozemska že leta presega dovoljeno mejo dušikovih izpustov, določeno s pravili Evropske unije; na prebivalca je v tej gosto poseljeni državi štirikrat višja od evropskega povprečja, 60 odstotkov vseh izpustov pa po ocenah izvira v kmetijstvu.

Z ukrepi, ki jih je vlada predstavila junija, naj bi jih zdaj zmanjšali za 40 odstotkov, kar bi lahko pomenilo tudi za tretjino manj glav goveda.

Gibanje kmetov in državljanov, ki je nastalo iz protestov leta 2019, je na parlamentarnih volitvah marca 2021 dobilo en poslanski sedež.

Če bi bile volitve danes, bi jih po anketah, ki jih je objavila nizozemska javna televizija NOS, v 150-članskem parlamentu zasedlo od 14 do 19; več bi jih pripadlo le Ljudski stranki za svobodo in demokracijo premierja Rutteja, ki je na oblasti od leta 2010.