Nacionalist Milorad Dodik, ki ima tesne povezave z Rusijo, je po zmagi bosanske Srbe pozval, naj se odcepijo, saj da je BiH propadla država. Sam je bil na čelu Republike srbske od leta 2006. Foto: Reuters
Nacionalist Milorad Dodik, ki ima tesne povezave z Rusijo, je po zmagi bosanske Srbe pozval, naj se odcepijo, saj da je BiH propadla država. Sam je bil na čelu Republike srbske od leta 2006. Foto: Reuters
BiH
V BiH-u imajo zapleten volilni sistem. Skupno se je na več ravneh skoraj 7.500 kandidatov potegovalo za 518 mest. Foto: Reuters
BiH bo po volitvah dobila novo vodstvo
Volivci v BiH izbrali predsedstvo

Bosni in Hercegovini še preštevajo glasove po nedeljskih splošnih volitvah. Po 77 odstotkih preštetih glasov je znano, da so slavile nacionalne stranke, znani pa so tudi člani predsedstva, ki bo očitno od zdaj delovalo v popolnoma novi sestavi.

Med prvimi je svojo zmago na tekmi za srbskega člana predsedstva razglasil Milorad Dodik (Zveza neodvisnih socialdemokratov – SNSD), ki je po telefonu že govoril s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Z njim se namerava sestati, še preden si bo v roke segel z drugima članoma predsedstva, v kampanji pa je napovedoval, da bo na sejah sodeloval le prek videopovezave.

"Kot srbski član predsedstva se bom zavzemal za položaj Republike Srbske kot številke ena v Bosni in Hercegovini. Ščitili bomo ustavo in ustavni položaj Republike Srbske. Zavračali bomo vsakršna podtikanja," je dejal Dodik.

Cvijanovićeva najverjetnejša nova predsednica Republike Srbske
Mladenu Ivaniću
, sicer političnemu nasprotniku, ki ga bo Dodik zamenjal, pa je sporočil, da mu ne bodo pomagale niti stotine ameriških ali britanskih veleposlaništev. Kot vse kaže, bo Dodika na položaju predsednice Republike Srbske zamenjala dozdajšnja premierka te entitete Željka Cvijanović. Po preštetih 87 odstotkih glasov vodi s 47,5 odstotka pred tekmecem Vukoto Govedarico, predsednikom opozicijskega SDS-a, ki je dobil podporo 42,72 odstotka volivcev.

SNSD zmagal z 32 in 39 odstotki
V parlamentu Republike Srbske je SNSD dobil podporo 32 odstotkov volivcev, SDS pa 18 odstotkov. Demokratska narodna zveza (DNS) in Socialistična stranka (SP), ki sta v koaliciji s SNSD-jem, pa sta dobili 14 oziroma osem odstotkov glasov. V parlamentu entitete bo imel poslance tudi PDP, ki je dobil deset odstotkov glasov. Tudi na volitvah za parlament BiH-a je SNSD najmočnejši s podporo 39,31 odstotka volivcev. SDS je dobil 25,12 odstotka glasov, njen koalicijski partner, Stranka demokratičnega napredka (PDP), pa 12,81 odstotka.

Izetbegovića zamenjal Džaferović
Med Bošnjaki je slavila vladajoča stranka Stranka demokratske akcije (SDA) dozdajšnjega člana predsedstva Bakirja Izetbegovića, njegov naslednik na mestu člana predsedstva bo Šefik Džaferović. "Ta država potrebuje stabilnost. Potrebuje gospodarske reforme in integracijo," je bilo Džaferovićevo prvo sporočilo, čeprav ve, da bo sodelovanje težko. Medtem so v stranki proslavljali z ognjemetom.

SDA-ju 25,76 odstotka, HDZ-ju 16,71
SDA je dobil 25,76-odstotno podporo, sledi koalicija okoli največje hrvaške stranke HDZ BiH s 16,71 odstotka glasov. Na tretjem mestu je večetnična stranka SDP BiH, ki je dobila 14,17 odstotka glasov, Demokratska fronta (DF) novoizvoljenega hrvaškega člana predsedstva BiH-a Željka Komšića pa je prejela okoli devet odstotkov glasov. Skoraj enak izid je bil tudi pri volitvah spodnjega doma parlamenta Federacije BiH-a.

Čović za poraz krivi volilni sistem
V tekmi za hrvaškega člana je bil dozdajšnji Dragan Čović iz vrst HDZ-ja poražen. Dobil je 37 odstotkov glasov. Okrivil je zlorabo volilnega sistema, saj so po njegovem mnenju o hrvaškem članu v resnici odločali Bošnjaki. Kot pravi, bi to lahko v državi sprožilo nesluteno krizo. A naslednik, stari izzivalec Željko Komšić iz Demokratske fronte, ki je prejel 51 odstotkov glasov, mu je odgovoril: "Navsezadnje je bil gospod Čović leta 2014 izvoljen po istih pravilih, kot so veljala tokrat. Ne vem, kam takšna logika vodi – če jim izidi volitev niso všeč, se bomo jezili."

Plenković: Izbira Komšića ni dobra
Hrvaški premier Andrej Plenković je presodil, da izbira Komšića ni dobra. "Menim, da je cilj vseh v BiH-u, da bi se vsi trije konstitutivni narodi počutili dobro in da so privrženi svoji domovini Bosni in Hercegovini," je dejal Plenković po tem, ko je položil venec na zagrebškem pokopališču Mirogoj ob hrvaškem dnevu neodvisnosti. Obžaloval je, ker Čović ni dobil zadostne podpore volivcev, da bi nadaljeval svoje delo v predsedstvu. Posebej je poudaril Čovićeva prizadevanja za približevanje BiH-a Evropski uniji. Meni, da je legitimna zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v BiH-u pomembna za kohezijo in kakovostno delovanje BiH-a.

Težavno oblikovanje nove oblasti
Volitev se je udeležilo dobrih 53 odstotkov volilnih upravičencev. Oblikovanje nove oblasti ob vseh prepirih, ki vladajo že med politiki iste narodnosti, ne bo lahko. Ob vseh težavah pa država časa za nove krize in hromitve, kar bi se sicer lahko zgodilo tudi zaradi deloma razveljavljene volilne zakonodaje, nima.

Borut Šuklje, politični analitik in poznavalec razmer na Balkanu, je za STA dejal, da bo treba po volitvah v BiH-u počakati predvsem na dve stvari: na to, kakšen bo odziv na poraz kandidata za člana predsedstva BiH-a najmočnejše hrvaške stranke HDZ BiH Dragana Čovića in kaj dejansko pomeni politična selitev Milorada Dodika v predsedstvo.
Kot je dodal, sta bila na volilno nedeljo nejasna predvsem odgovora na dve samo na prvi pogled nepovezani vprašanji – prvo zadeva način razvoja države, drugo pa politično prepričljivost civilnih iniciativ.
Po množičnih protestih – v Banjaluki zaradi izginotja in uboja mladega Davida Dragičevića, v Sarajevu zaradi uboja Džehana Memića – je bilo vprašanje, ali lahko tako široko razvejan civilni protest zmanjša možnosti izvolitve predsednika Republike Srbske Milorada Dodika v predsedstvo BiH-a. "Danes odgovor že poznamo. Ne. Dodik je bil izvoljen za novega člana kolektivnega predsedstva države," je dejal Šuklje.
Drugo vprašanje pa je bilo o razvoju države kot enovite in demokratične ali države, sestavljene iz treh entitet. To je bilo vprašanje, kdo bo zasedel mesto člana predsedstva države, namenjeno Hrvatom – ali Dragan Čović, kandidat najmočnejše hrvaške stranke v BiH-u in nesporen favorit hrvaškega premierja Andreja Plenkovića ter hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ali Željko Komšić, ki je kandidiral na listi svoje stranke. Čović je pomembno sodeloval v procesu pristopa BiH-a k EU-ju, vendar kljub vsemu ostal brez zadostne distance do ideje o mogoči tretji, hrvaški entiteti v BiH-u. To je bil politični prostor, ki ga je volilno izkoristil Komšić, ki je svoje predvolilne nastope določal tudi s kritično distanco do uradne politike Hrvaške do Bosne in Hercegovine, je dodal Šuklje.

BiH bo po volitvah dobila novo vodstvo
Volivci v BiH izbrali predsedstvo