Ob obletnici začetka gradnje so organizirali slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je označil začetek gradnje berlinskega zidu pred 60 leti za simbol nepravične države. Na osrednji slovesnosti se je poklonil tudi številnim žrtvam razdeljene Nemčije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Zid je bil očiten simbol nepravične države, ki v očeh svojih državljank in državljanov ni bila niti suverena niti legitimna," je dejal.

Po njegovem mnenju je gradnja zidu predstavljala začetek konca, na katerega pa se je čakalo predolgo. "13. avgust 1961 je bil sodni dan za nas Nemce in svet, dan, ki je uničil sanje in upanja, ki je ločil otroke od staršev, vnuke od starih staršev, ki je boleče posegel v življenje številnih posameznikov," je dodal.

"Svoboda in demokracija nista samoumevni in se ne dosežeta za vekomaj. Svobodo in demokracijo si je treba izboriti, nato pa varovati, braniti in obdržati," je posvaril.

Osamitev zahodnega dela mesta pod nadzorom Zahoda

Vzhodna, komunistična Nemčija (NDR), ki je bila pod nadzorom Sovjetske zveze, se je odločila za osamitev zahodnega dela Berlina, ki je bil pod nadzorom zahodnih zaveznikov, ZDA, Združenega kraljestva in Francije. Predvsem je želela prekiniti vse večje prehajanje in bežanje prebivalcev vzhodnega dela Berlina na Zahod, v demokratični in kapitalistični svet.

Z akcijo so praktično čez noč prekinili železniške povezave med vzhodnim in zahodnim delom mesta, ceste so razrili in postavili na kilometre bodeče žice. Začela se je gradnja berlinskega zidu okoli zahodnega dela mesta.

Simbol hladne vojne

Berlinski zid je v skoraj treh desetletjih obstoja postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo. Po demokratičnem vrenju pa je tudi zanj prišel čas konca ‒ 9. novembra 1989 je padel in Berlin je znova postal enoten. Združitev Nemčij je sledila 3. oktobra 1990.

Ulica je simbol nemške delitve, saj so bile tu posledice gradnje zidu še najbolj vidne. Zid je namreč čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih. Na začetku so tu številni vzhodni Berlinčani pobegnili na Zahod, saj so kar skozi okna hiš skočili na drugo stran Berlina. Oblast je to nato preprečila najprej s tem, da so okna kar zazidali, kasneje pa so porušili kar celo stavbo.

Pobeg uspel okoli 5000 ljudem

Pobeg na drugo stran je vseeno uspel okoli 5000 ljudem, večinoma skozi predore. Pri poskusu bega jih je umrlo najmanj 140. Večinoma so jih ustrelili stražarji, nekateri pa so se tudi sami smrtno ponesrečili. Na meji med obema Nemčijama pa naj bi po različnih podatkih umrlo najmanj 260 ljudi.