V Berlinu je že vse pripravljeno na zaznamovanje spomina na padec simbola blokovske delitve Evrope. Slovesnosti bodo vrhunec dosegle 9. novembra, ko je pred dvema desetletjema dokončno padel zid, ki je delil Zahodno in Vzhodno Nemčijo, s tem pa so se začeli kot hišice iz kart sesuvati komunistični režimi v Vzhodni Evropi.

Prebivalci nekoč izoliranih držav pod sovjetskim okriljem so z velikimi upi podprli dramatične spremembe, ki so obljubljale boljše življenje, o katerem so lahko v času komunizma le sanjali. A sanje je hitro zamenjala realnost in zadnji dve desetletji sta polega napredka prinesli tudi nezadovoljstvo z demokracijo in tržnim gospodarstvom.

In čeprav so ljudje na splošno naklonjeni demokraciji in kapitalizmu, so razočarani nad tem, kako se je vse skupaj uveljavljalo v praksi. Zato ni čudno vsesplošno prepričanje, da je s spremembami največ pridobila politična in gospodarska elita, ki je na cedilu pustila običajne ljudi.

Vzhod najbolj razočaran
Kot kaže javnomnenjska raziskava ameriškega inštituta Pew v devetih vzhodnoevropskih državah, je podpora demokratičnim spremembam upadla in bolj ko gremo proti vzhodu, večje je nezadovoljstvo z današnjimi razmerami, prežetimi s korupcijo, kriminalom in socialnimi težavami. Na to je še dodatno vplivala trenutna gospodarska kriza, ki je mnoge države pahnila na rob bankrota.

Najmanj nostalgije za starimi časi najdemo v nekdanji Vzhodni Nemčiji in na Češkem, medtem ko v Rusiji in Ukrajini raste nasprotovanje političnim in gospodarskim spremembam, ki jih je prinesel padec železne zavese. Ukrajina je celo edina država v raziskavi, kjer je večina nenaklonjena prihodu demokracije.

Podpora prehodu v večstrankarski sistem:

Demokracija navdihnila mlade in razočarala starejše
Odnos do demokracije se razlikuje med generacijami in skorajda v vseh državah lahko opazimo večjo naklonjenost med mladimi, izobraženimi in prebivalci mest v primerjavi s starejšemi, slabo izobraženimi in prebivalci podeželja. Izjema je le nekdanja Vzhodna Nemčija, kjer tako mladi kot stari, dobro in slabo izobraženi v večini podpirajo prehod v nov sistem.

Ljudje kar zadovoljni z življenjem
Toda raziskava je prinesla zanimivo spoznanje. Kljub upadanju navdušenja nad demokracijo so ljudje v nekdanjih komunističnih državah danes bolj zadovoljni z življenjem kot leta 1991, ko je bila izvedena podobna raziskava. Čehi, Poljaki, Slovaki in Vzhodni Nemci so najbolj zadovoljni s trenutnim življenjem, to pa priznavajo tudi Rusi, Ukrajinci in Litovci. Najmanjši skok zadovoljstva z življenjem je opazen pri Bolgarih in Madžarih.