Prizor s sojenja v Minsku. Foto: Reuters
Prizor s sojenja v Minsku. Foto: Reuters

Sodišče je za 36-letno novinarko neodvisnega spletnega medija Tut.by Katerino Borisevič in 37-letnega zdravnika Artjoma Sorokina odločilo, da sta kriva "razkritja zdravstvene dokumentacije", ki je "ogrozilo javno varnost", poroča Reuters.

Novinarko so obsodili na šest mesecev zapora, zdravnika pa na dve leti zapora, od tega eno leto pogojno. Obema so naložili denarno kazen – novinarki 1100 ameriških dolarjev, zdravniku pa 500 dolarjev.

Obsojena sta razkritja zdravstvenih podatkov 31-letnega opozicijskega aktivista Romana Bondarenka, ki je umrl novembra lani zaradi poškodb glave v bolnišnici dan po tistem, ko ga je policija aretirala na protestih.

Beloruski novinarki obsojeni na dve leti zapora zaradi snemanja protestov

Beloruske oblasti so trdile, da je bil med aretacijo pod vplivom alkohola. Novinarka Katerina Borisevič je nato objavila, da ob aretaciji v krvi ni imel alkohola. Ob tem je kot vir navedla zdravstvene podatke, ki jih je ob dovoljenju matere aktivista dobila od Sorokina.

"Edina pravična sodba v tem primeru bi bila popolna oprostitev. Niti Katja niti Atjom nista storila nobenih zločinov," je za poljski Euroradio povedala Marina Zolotova, odgovorna urednica portala Tut.by.

Protestniki pred sodiščem

Katarina Borisevič je obsojena na zaporno kazen zaradi objave zdravstvenih podatkov. Foto: Reuters
Katarina Borisevič je obsojena na zaporno kazen zaradi objave zdravstvenih podatkov. Foto: Reuters

Pred sodiščem se je zbralo več deset podpornikov obsojenih in novinarjev, a so v sodno dvorano dovolili samo svojcem in predstavnikom državnih medijev. Belorusko tožilstvo je sicer v februarju sprožilo preiskavo smrti Bondarenka, a doslej niso pridržali nobenega osumljenca. Varnostnih sil ne sumijo vpletenosti.

V Belorusiji so po lanskih spornih predsedniških volitvah, na katerih je bil avgusta Lukašenko izvoljen za šesti zaporedni mandat, več mesecev potekali množični protesti z zahtevo po njegovem odstopu. Policija je na proteste odgovorila z nasiljem in množičnimi aretacijami.

Glavne predstavnike opozicije so zaprli ali pa so pobegnili v tujino. Med njimi se je v Litvo zatekla tudi Svetlana Tihanovska, ki je za predsednico države kandidirala namesto svojega zaprtega moža in za katero opozicija trdi, da je dejanska zmagovalka volitev.

Beloruski preiskovalni odbor je medtem Tihanovsko uvrstil na seznam iskanih oseb zaradi "priprave množičnih nemirov". Objavili so tudi video, v katerem naj bi se s sodelavci dogovarjala o zavzetju vladnih poslopij v mestu Gomel. Njena tiskovna predstavnica je zatrdila, da Tihanovska ni sodelovala pri razvoju tovrstnih načrtov.

Lukašenko brez odziva na mednarodni pritisk

Nasilje nad protestniki in množične aretacije so obsodile številne zahodne države, ZDA in EU pa so uvedli sankcije proti več sodelavcem beloruskega predsednika, ki pa ob podpori Moskve ostaja gluh za kritike in pritiske. Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je posvarila pred "krizo človekovih pravic" v Belorusiji.