Foto: BoBo/Slavko Midzor/PIXSELL
Foto: BoBo/Slavko Midzor/PIXSELL

Letalnik je strmoglavil 10. marca v bližini študentskega doma nedaleč od jezera Jarun in je za seboj pustil velik krater. V kraterju, ki je v premeru meril 5,5 metra in je bil globok 1,5 metra, so našli 45 kovinskih fragmentov, je povedala Ivana Bačić s centra za kriminalistične preiskave Ivan Vučetić.

"Na fragmentih telesa in vžigalnika zračne bombe, delih letalnika in v zemlji iz kraterja nismo našli sledi vojaškega razstreliva," je dejala Ivana Bačić. "Lahko rečemo, da je ob padcu letalnika in njegovem udarcu ob tla odjeknila eksplozija eksplozivnega sredstva. Po tehničnih podatkih, ki so dostopni, bi takšna bomba v sebi morala imeti do 46 kilogramov razstreliva TNT, za katerega je značilna počrnitev, kar je posledica negativne bilance kisika. Takšnih sledi nismo našli," je pojasnila.

Dodala je, da je nedvomno, da je ob padcu letalnika odjeknila eksplozija zaradi aktiviranja improviziranega eksplozivnega sredstva, ki je bilo del zračne bombe, in eksplozivne snovi, ki pa ne pripada skupini tradicionalnih vojaških ali gospodarskih razstreliv.

Padec letalnika po besedah brigadirja Maria Počinoka spada v kategorijo letalske nesreče zaradi popolnega uničenja brezpilotnega letalnika ali letala. Letalnik je v zračni prostor Hrvaške po njegovih besedah priletel ob 22.57 s hitrostjo od 860 do 950 kilometrov na uro. Ob prihodu na območje Zagreba je začel manever pristajanja s padalom. Na višini 1700 metrov je zaradi nepopolne povezanosti med letalnikom in padalom zdrsel s padala in padel na tla. Ob tem je povzročil za okoli 600.000 kun oziroma 80.000 evrov škode.

Izvor letalnika ostaja neznanka

Balistične preiskave kovinskih fragmentov so že pred tedni potrdile, da je šlo za zračno bombo s pripadajočim vžigalnikom. Kot je danes dejal Mile Tomić iz poveljstva hrvaške vojske, so vsi fragmenti nastali zaradi eksplozije. "Pomenljivo je, da smo našli vžigalnik z oznakami v cirilici," je dejal Tomić in dodal, da je šlo za univerzalni vžigalnik, ki je bil nameščen na prvi del bombe.

Na vprašanje, kakšno razstrelivo točno je nosil letalnik, predstavniki državnega tožilstva, vojske in stroke niso mogli odgovoriti niti verjetno ne bodo mogli v prihodnje.

Prav tako niso pojasnili, ali je letalnik nosil 40 kilogramov razstreliva ali ne. Še vedno pa ni znano niti to, od kod je priletel. To vprašanje ni bilo del te preiskave, so pojasnili. Dodali so, da so črno skrinjico našli, a je bila zelo poškodovana, medij, na katerem je zapis, pa je popolnoma uničen.

O tem, da je bilo na letalniku razstrelivo, že ves čas dvomi hrvaški predsednik Zoran Milanović, podobno meni tudi del stroke. Ta opozarja, da bi bile posledice, če bi bilo na letalniku res 40 kilogramov razstreliva, veliko hujše, kot so bile.