Foto: Reuters
Foto: Reuters

Reševalci so osmo truplo odkrili v kraju Casamicciola na severu otoka, ki ga je sobotno neurje najhuje prizadelo. S tem se je število pogrešanih zmanjšalo na štiri.

Šole na otoku ostajajo zaprte, nesreča pa je sprožila vprašanja o gradnjah na območjih, ki so še posebej ogrožena zaradi poplav in zemeljskih plazov.

V nedeljo pozno zvečer je neapeljska prefektura potrdila smrt sedmih ljudi, med katerimi so bili 22 dni star dojenček, 11-letni deček in njegova 6-letna sestra. Poleg tega so reševalne službe našle trupla treh žensk in enega moškega.

Štirje ljudje so poškodovani, približno 230 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Italijanska vlada Giorgie Meloni je v nedeljo na Ischii razglasila izredne razmere in sprostila približno dva milijona evrov za obnovo prizadetih območij, za kar bo zadolžila posebnega komisarja.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Zaradi opustošenja, ki je doletelo Casamicciolo, še zdaleč ne bo dovolj.

"Živim blizu prizadetega območja in to ni prvič, da se je zgodilo kaj takega," je povedala domačinka Gabriella Sorice. "Lahko rečem, da sem že vajena. Imeli smo potrese, plazove ... malce smo že navajeni, da nimamo sreče, ampak te težave je treba rešiti. Ne moremo živeti v takih razmerah."

Predzadnja nesreča, rušilni potres leta 2017 na istem območju, je razgalil desetletja divjih pozidav: hiše so po Ischii gradili na plazovih, na nadmorskih pečinah, ob vodi.

Prva vlada Giuseppeja Conteja je leta 2018 z odlokom normirala protokole popotresne obnove in takrat je postalo jasno, da skoraj polovica nepremičnin na otoku nima gradbenih dovoljenj. Toda vlada je njihovo legalizacijo celo pospešila, s čimer so lastniki dobili državno pomoč, je poročal dopisnik TV Slovenija iz Rima Janko Petrovec.

Tragični plaz na Ischii – podobno kot julijski ledeniški plaz na Marmoladi in septembrske poplave v Markah – je razkril tudi na zakonodajne zamude. Vlada Paola Gentilonija je pred slabimi petimi leti pripravila strateški načrt za celostno prilagoditev države na okoljske spremembe. Štiri vlade pozneje je načrt še vedno le osnutek v predalu okoljskega ministrstva.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ogroženi številni predeli po Italiji

Kritiki medtem opozarjajo na hidrogeološka tveganja v številnih delih Italije, ki bi se lahko zaradi podnebnih sprememb še povečala. Po njihovem mnenju so italijanske oblasti v preteklosti storile premalo, da bi ogrožena območja, kakršna je tudi neapeljska regija, zaščitile.

Zaradi tvegane pozidave plazovitih in hudourniških terenov, nizko ležečih priobalnih pasov ali poplavnih bazenov rek, pobočij dejavnih ognjenikov in zlasti potresnih območij so prebivalci ogroženi v kar 94 odstotkih italijanskih občin, je v intervjuju za časopis La Stampa po obisku Ischie povedal vodja italijanske civilne zaščite Fabrizio Curcio.

Curcio se je pri tem skliceval na lansko poročilo italijanske okoljske agencije (ISPRA), ki še navaja, da plazovi v Italiji ogrožajo 1,3 milijona prebivalcev, poplave pa 6,8 milijona.

Tudi zaradi teh izjav so vse glasnejši pozivi po Italiji, naj se omeji in sankcionira tako zakonite gradnje kot gradnje na črno.

Luca Mercalli, predsednik italijanskega meteorološkega zavoda, ki je bil strokovni svetovalec agencije, pravi, da je omenjeno poročilo eno najpomembnejših, kar jih je kdaj predstavila ISPRA. A kot opozarja, vlada ni storila prav ničesar, da bi omejila tveganja v državi, močno izpostavljeni naravnim katastrofam.

Curcio je za La Stampo še poudaril, da je Ischia še posebej ogrožena prav zaradi visokega deleža črnih gradenj.

Po plazu na Ischii razburjenje glede črnih gradenj