Albin Kurti. Foto: AP
Albin Kurti. Foto: AP

Kurti, ki je že enkrat zasedal premierski položaj, je napovedal, da bo spopad z epidemijo covida-19 glavna naloga njegove vlade. Za drugo Kurtijevo vlado je glasovalo 67 poslancev, proti jih je bilo 30.

Nova vlada bo imela 15 ministrstev, od tega jih bodo pet vodile ženske. Kurti bo imel tri podpredsednike, ena od njih je Donika Gervalla, ki bo zasedala tudi položaj zunanje ministrice. Podpredsednik Besnik Bislimi bo zadolžen za evropsko integracijo in dialog s Srbijo, podpredsednica Emilija Rexhepi pa za manjšine in človekove pravice.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Armend Mehaj bo vodil ministrstvo za obrambo, Arben Vitia ministrstvo za zdravje, Xhelal Svecla pa ministrstvo za notranje zadeve.

Enega ministra bo imela tudi Srbska lista, Goran Rakić bo vodil ministrstvo, pristojno za skupnosti. V tej največji stranki kosovskih Srbov so pred glasovanjem napovedali, da ne bodo podprli vlade in da se bodo pritožili na ustavno sodišče, saj da jim v skladu z zakonom pripadata dve ministrstvi.

Prioritete: Pandemija, boj proti revščini, pravosodje

V nagovoru pred glasovanjem je 45-letni premier, ki je ta položaj nekaj mesecev zasedal že lani, predstavil prednostne naloge svoje vlade. Kot glavno nalogo je navedel boj s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami. Med prioritetami pa je omenil še boj proti revščini in očiščenje pravosodja. "Nepristranski sodni sistem je življenjskega pomena za državo," je dejal.

Foto: AP
Foto: AP

Glede dialoga s Srbijo je povedal, da "mora ta rešiti obstoječe probleme in ne ustvarjati novih". Brez srbskega priznanja preteklih vojnih zločinov in kosovske države "ne more biti normalizacije odnosov med narodoma in državama", je poudaril.

Na gospodarskem področju pa se je zavzel za večjo socialno enakopravnost. "Potrebujemo gospodarstvo, kjer bodo imeli delavci več pravic, pogodb – gospodarstvo brez monopolov," je dejal.

Parlament je novo vlado izglasoval že na ustanovnem zasedanju. Za predsednika parlamenta so izvolili poslanca stranke Samoopredelitev Glauka Konjufco. Vladajoča stranka ima v novem sklicu parlamenta 58 poslancev in ji za absolutno večino manjkajo samo trije. Vlada se tako zanaša na podporo predstavnikov več nesrbskih manjšin.

Kdo je Albin Kurti?

Albin Kurti, diplomant računalništva in telekomunikacijskih ved, izhaja iz albanske družine iz Črne gore. Zaradi svojega aktivizma si je že v študentskih letih prislužil vzdevek "kosovski Che Guevara", ko je bil na čelu protestov proti nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću. Kot politični zapornik je presedel dve leti v srbskih zaporih. Znan je tudi po akcijah s solzivcem v kosovskem parlamentu zaradi nezadovoljstva s takrat vladajočo kosovsko politiko. Zaradi tega je bil leta 2018 pravnomočno pogojno obsojen.

Februarja lani so se Kurtiju izpolnile sanje, ko je prevzel položaj predsednika kosovske vlade, a je na tem položaju ostal le do junija, ko ga je zamenjal Avdullah Hoti iz Demokratske lige Kosova (LDK). 18. marca lani je Kurti odstavil notranjega ministra Agima Veliuja iz koalicijskega LDK-ja, ker je podpiral razglasitev izrednih razmer na Kosovu zaradi epidemije covida-19, s čimer bi oblast prešla v roke kosovskega sveta za nacionalno varnost pod vodstvom nekdanjega predsednika in premierja Hashima Thacija iz Demokratske stranke Kosova (PDK). LDK je zaradi tega v parlamentu sprožil glasovanje o nezaupnici vladi, ki jo je podprlo 82 poslancev 120-članske kosovske skupščine.

Pred prevzemom premierskega položaja je Kurti veljal za vodilnega predstavnika kosovske opozicije in gorečega nasprotnika kakršnih koli koncesij Srbiji. Danes velja za enega najbolj priljubljenih kosovskih politikov.

V mladih letih je bil aktivist Mreže akcija za Kosovo (AKN), ki se je osredotočala na človekove pravice, družbeno enakost, izobraževanje, kulturo in umetnost. Leta 2005 so aktivisti AKN-ja na stavbo misije ZN-a na Kosovu (Unmik) napisali slogan Ne pogajanjem, samoopredelitev. Sledile so aretacije in obsodbe številnih aktivistov, med njimi tudi Kurtija. AKN se je takrat preimenoval v gibanje Samoopredelitev.

Leta 2010/2011, ko so bile prve parlamentarne volitve po razglasitvi kosovske samostojnosti, je Samoopredelitev dobila 12,7 odstotka glasov podpore in vstopila v parlament. Kurti je pozneje radikalno gibanje Samoopredelitev preoblikoval v socialdemokratsko, nacionalistično stranko. 45-letni Kurti zase pravi, da je socialni demokrat, in zavrača navedbe, da je skrajnež in nacionalist.

Eno od njegovih najspornejših stališč v preteklosti je bilo tudi, da je zagovarjal združitev Kosova in Albanije. Leta 2016 je dejal, da na Kosovu nisi normalen, če nisi radikalen.