Sodeč po napovedih, ki sta jih po zaprtju volišč objavili radijski postaji DR in TV2, je za glasovalo 69,1 oziroma 66,6 odstotka volivcev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Premierka Mette Frederiksen je razpisala referendum le dva tedna po ruski invaziji v Ukrajini in po tistem, ko je dosegla dogovor z večino strank v danskem parlamentu. Hkrati je napovedala povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja do leta 2033 v skladu z zahtevami zavezništva Nato.

Zadnja javnomnenjska raziskava, objavljena v nedeljo, je pokazala, da več kot 65 odstotkov od 4,3 milijona volilnih upravičencev v državi podpira ukinitev izjeme, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vedno moramo oddati svoj glas, ko se glasuje," je v zadnji televizijski razpravi v okviru kampanje v nedeljo pozvala danska premierka Frederiksen. "Z vsem srcem verjamem, da moramo glasovati za. V času, ko se moramo boriti za varnost v Evropi, moramo biti bolj enotni z našimi sosedi," je pozvala Dance, naj podprejo sodelovanje v varnostnih strukturah EU-ja.

30 let staro izvzetje iz obrambne politike Evropske unije v praksi pomeni, da Danska ni vabljena na srečanja in se ne more udeleževati ali sofinancirati vojaških operacij. Kot piše BBC, je EU trenutno vpleten v več vojaških misij, razveljavitev izvzetja pa bi omogočila sodelovanje Danske v najmanj dveh, in sicer v Bosni in Hercegovini in ob obali Somalije. O tem bi na koncu odločal danski parlament.

V parlamentu večinska podpora preklicu izvzetja

Premierka je razpisala referendum, ko je dosegla dogovor z večino strank v danskem parlamentu, folketingu. Kar 11 od 14 danskih strank, ki imajo več kot tri četrtine sedežev v parlamentu, je volivce pozvalo, naj se odločijo za razveljavitev izvzetja.

Danska ima z EU-jem sklenjene štiri posebne dogovore o izvzetju, ki se med drugim nanašajo tudi na sodelovanje v vojaških operacijah EU-ja ter zagotavljanje podpore obrambnim prizadevanjem pod vodstvom EU-ja.

Morebitni preobrat v več kot 30 let stari obrambni politiki Danske se dogaja v času, ko so se tudi druge evropske države po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja odmaknile od svojih dolgoletnih stališč na področju obrambne in varnostne politike. Za članstvo v Natu sta tako nedavno zaprosili Švedska in Finska, ki sta bili prej nevtralni.