Putin je prispel v Teheran, kjer se je najprej sešel z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem in z vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem, nato pa je sledilo še srečanje s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Obisk Irana, ki je šele drugi obisk Putina v tujini od začetka invazije v Ukrajini, je priložnost za nadaljnjo poglobitev vezi z Iranom, ki je eden redkih preostalih mednarodnih zaveznikov Rusije. Sledi obtožbam ameriških uradnikov, da naj bi Teheran nameraval Rusiji dobaviti na stotine brezpilotnih letal za uporabo v vojni v Ukrajini.

Ruski energetski velikan Gazprom in iranska državna naftna družba sta še pred Putinovim obiskom podpisala nov razvojni sporazum v vrednosti 40 milijard dolarjev.

Po srečanju z Raisijem je Putin dejal, da se odnosi med Iranom in Rusijo dobro razvijajo, in pojasnil, da državi krepita vezi na področjih, kot so mednarodna varnost, trgovina in reševanje krize v Siriji.

Raisi je izrazil upanje, da bo obisk ruskega predsednika prelomnica v razvoju odnosov med državama glede vprašanj tako regionalne kot mednarodne agende. Pohvalil je skupna prizadevanja obeh držav pri reševanju krize v Siriji in dodal, da je zaradi njihovega sodelovanja regija postala varnejša.

Z Erdoganom je Putin govoril o Siriji, vojni v Ukrajini in izvozu ukrajinskega žita, pri čemer se je ruski predsednik zahvalil turškemu kolegu za posredovanje v pogovorih o izvozu žita.

"Rad bi se vam zahvalil za vsa vaša prizadevanja. Z vašim posredovanjem smo v pogovorih o izvozu žita napredovali. Vseh vprašanj še nismo rešili, vendar je dobro že to, da so se zgodili premiki," je Putin dejal Erdoganu.

Erdogan je izrazil upanje, da bodo pogovori o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč uspešni, in pohvalil konstruktiven odnos Rusije do tega vprašanja.

"Med zadnjimi pogajanji v Carigradu je bilo stališče ruske strani zelo pozitivno in konstruktivno. O rezultatu, ki ga bomo dobili po današnjih pogajanjih, pa bodo nedvomno razpravljali po vsem svetu," je še dodal.

Predsednika sta razpravljala tudi o konfliktu v Siriji in na Kavkazu, pri čemer je Putin dejal, da se razvijajo obetavni dvostranski projekti. Turčija in Rusija sta sicer na nasprotnih straneh v Siriji in Libiji, tekmujeta za vpliv na južnem Kavkazu, turška bojna brezpilotna letala pa podpirajo ukrajinsko vojsko. Iran medtem tekmuje z Rusijo na svetovnih energetskih trgih.

Rusija bo tristransko srečanje z Iranom in Turčijo o Siriji izkoristila za dokazovanje, da ohranja močne zaveznike in geopolitični vpliv.

Do srečanja prihaja sredi turških groženj, da bo na severu Sirije sprožila novo ofenzivo proti kurdskim borcem, ki jih podpirajo ZDA, čemur nasprotujeta tako Iran kot Rusija. Operacija je del Erdoganovih načrtov za vzpostavitev 30-kilometrskega varnega območja ob turški meji s Sirijo.

Turčija tudi zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji, Erdoganova vlada pa si v konfliktu v Ukrajini prizadeva igrati vlogo posrednika. Srečanje v Teheranu bi tako lahko ponudilo priložnost za sklenitev začasnega sporazuma, s katerim bi zagotovili izvoz 22 milijonov ton nujno potrebnega ukrajinskega žita.

Zelenski razrešil še 28 uslužbencev tajne službe

Potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nedeljo razrešil vodjo varnostne službe in generalno državno tožilko, je zdaj zamenjal še 28 uslužbencev tajne službe SBU.

Poleg vodje varnostne službe Ivana Bakanova je Zelenski odstavil tudi generalno državno tožilko Irino Venediktovo. Kot razlog je navedel številne primere domnevnih izdaj med ukrajinskimi uradniki kazenskega pregona.

Po besedah ukrajinskega predsednika je v državi odprtih 651 kazenskih zadev zaradi obtožb veleizdaje ter sodelovanja ukrajinskih uradnikov, med njimi uslužbencev tožilstva, preiskovalnih organov in pripadnikov varnostnih agencij, in pomoči Rusiji. Med temi je tudi 60 primerov uradnikov, ki so ostali na ozemljih pod rusko zasedbo, je pojasnil.

Za začasnega vodjo varnostne službe je že v ponedeljek imenoval dozdajšnjega namestnika, 39-letnega Vasila Maljuka.

Bakanov, ki velja za tesnega sodelavca Zelenskega in njegovega prijatelja še iz časa otroštva, je varnostno službo SBU z več kot 30.000 zaposlenimi vodil od leta 2019. Po poročanju medijev 47-letni Bakanov kot nestrokovnjak med zaposlenimi ni imel avtoritete, še navaja DPA.