Le osem kilometrov od hrvaške meje stojijo šotori, zagotovljene niso niti najosnovnejše potrebe, razmere so napete. Foto: Reuters

Eden največjih izzivov Hrvaške, ko gre za varovanje mej, je trenutno izredno stanje s prebežniki na severozahodu Bosne in Hercegovine. Tam je trenutno okoli 6.000 ljudi, ki ves čas želijo naprej proti Hrvaški, Sloveniji in zahodni Evropi. Pogoste so obtožbe o nasilju nad prebežniki, ki jih ujamejo, o odvzemu denarja, telefonov in kršitvah azilnih postopkov, kar na Hrvaškem ves čas zanikajo.

Kljub hrvaškemu varovanju zunanje meje EU-ja so v Sloveniji letos obravnavali že 12.800 poskusov nezakonitega prehoda meje, večino prebežnikov so vrnili na Hrvaško. A razmere v Bosni in Hercegovini so medtem kritične, brez koordinacije države, kjer tudi po več kot enem letu od volitev nimajo vzpostavljene oblasti, pa je krizo nemogoče obvladovati.

Ljudje "bivajo" v nemogočih razmerah

V BiH obtičalo 6.000 ljudi, ki želijo naprej

Na tisoče ljudi prebiva v nemogočih razmerah, še posebej v okolici Bihaća, kjer so jih iz parkov, ulic, zapuščenih stavb pospremili v že sicer prenapolnjen center Vučjak. Mednarodne organizacije pozivajo k zaprtju, saj leži na nekdanji deponiji, na območju, ki je bilo posejano z minami. Le osem kilometrov od hrvaške meje stojijo šotori, zagotovljene niso niti najosnovnejše potrebe, razmere so napete.

"Že dva dni nimamo vode, ničesar nimamo, premalo hrane dobimo. Nimamo dobrega šotora, imamo alergije, a ni zdravnika. Vreme je hladno, nimamo čevljev, nimamo jaken," je dejal prebežnik iz Pakistana.

Kam je šlo 10 milijonov evrov?

V Bihaću se sprašujejo, kam je šlo več 10 milijonov evrov pomoči državi. Sami bremena ne zmorejo več, zato so v Vučjaku ostali še brez vode in odvoza smeti. Župan pravi, da je to poziv Sarajevu, naj končno pomagajo, saj prihaja zima.

"Ostali bomo edini, ki jim bomo morali pomagati. Rad bi opozoril na vedenje Hrvaške, ki še vedno vrača prebežnike na nezakonite mejne prehode. Vrača tudi tiste, ki na Hrvaško pridejo iz Srbije," je dejal župan Bihaća Šuhret Fazlić.

O umiku razmišlja tudi Rdeči križ

Odvoz smeti in oskrbo z vodo v cisternah naj bi začasno zagotovila uprava za civilno zaščito, prebežnikom pa poskušajo preprečiti, da bi sploh prišli do sem. O umiku razmišljajo tudi predstavniki Rdečega križa, ki so v Vučjaku nehali deliti tople obroke. "Prebežniki bodo od predstavnikov Rdečega križa, ki delajo tu in nimajo nobene zaščite, zahtevali pitno vodo," pa je opozoril Selam Midžić iz Rdečega križa.

V državi ogromno denarja porabijo, ker več objektov za prebežnike najemajo, iščejo državne, a vedno naletijo na odpor prebivalcev, v Republiki Srbski centre povsem zavračajo. V prvih devetih mesecih so nezakonit vstop preprečili 10.200 ljudem, kar pove veliko tudi o tem, kako so varovane meje na Balkanu.