Ranjenega armenskega vojaka v Gorskem Karabahu so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Armeniji. Foto: Reuters
Ranjenega armenskega vojaka v Gorskem Karabahu so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Armeniji. Foto: Reuters

"Pripadniki nezakonitih oboroženih skupin, tudi iz Sirije in Libije, sodelujejo v bojih v Gorskem Karabahu," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva in dodali: "Ti procesi nas skrbijo, saj ne zaostrujejo le napetosti na območju konflikta, ampak ustvarjajo tudi dolgotrajne grožnje varnosti vseh držav v regiji."

Gorski Karabah: Poročila o civilnih žrtvah, obtožbe o uporabi plačancev

Armenija je v preteklih dneh Turčijo, ki je zaveznica Azerbajdžana, obtožila, da v Gorski Karabah pošilja "plačance".

Rusko zunanje ministrstvo Ankare v izjavi ne omenja. Je pa vodstva "zainteresiranih držav" pozvalo k preprečevanju sodelovanja "tujih teroristov in plačancev" v spopadih.

Pozivi k ustavitvi spopadov in pogajanjem

Varnostni svet Združenih narodov je v torek pozval Armenijo in Azerbajdžan, naj nemudoma ustavita spopade na spornem območju Gorskega Karabaha.

Petnajstčlanski svet je v soglasno sprejeti izjavi izrazil podporo pozivu generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa glede končanja spopadov, umiritve napetosti in vrnitvi k pogajanjem. Varnostni svet je podprl še osrednjo vlogo t. i. skupine iz Minska, v kateri so ZDA, Rusija in Francija, pri posredovanju v mirovnih pogovorih. Armenijo in Azerbajdžan je pozval, naj sodeluje z vsemi sopredsedujočimi, da bi se ponovno vzpostavil dialog brez predpogojev.

V izjavi so "močno obsodili uporabo sile ter obžalovali izgubo življenj in davek na civilno prebivalstvo". Zaskrbljeni so tudi zaradi poročil o večjih vojaških akcijah na območju. Po zadnjih potrjenih podatkih je v spopadih v Gorskem Karabahu umrlo skoraj sto ljudi, od tega 81 armenskih separatistov in 17 civilistov na obeh straneh, tudi nekaj žensk in otrok.

Poziv Evropskega sodišča

Evropsko sodišče za človekove pravice je Armeniji in Azerbajdžanu naročilo, da se morata izogibati vsakršni vojaški akciji, ki bi lahko ogrozila življenja in zdravje civilistov. Trenutni spopadi v Gorskem Karabahu po mnenju sodišča predstavljajo tveganje resnih kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, katere stranki sta obe državi.

Prebivalci v mestu Terter v regiji Gorski Karabah so si naredili zatočišče, v katerega se skrijejo med napadi. Foto: Reuters
Prebivalci v mestu Terter v regiji Gorski Karabah so si naredili zatočišče, v katerega se skrijejo med napadi. Foto: Reuters

Armenija ni pripravljena na pogajanja pod okriljem Rusije

Spopadi v sporni regiji Gorski Karabah se nadaljujejo že četrti dan, armenski premier Nikol Pašinjan pa je sporočil, da mirovni pogovori z Azerbajdžanom ob posredovanju Rusije na tej točki ne bi bili primerni.

Armenija po njegovih besedah ne namerava zaprositi za posredovanje v konfliktu s strani Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti. Gre za vojaško-politično zvezo na območju nekdanje Sovjetske zveze, v kateri vodilno vlogo igra Rusija, njena članica pa je tudi Armenija. To je nekakšna ruska alternativa zvezi Nato.

Obstreljevanje se nadaljuje

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sicer danes sporočilo, da se intenzivni boji nadaljujejo, in zatrdilo, da so njihove sile od nedelje ubile že več kot 2300 separatističnih borcev. Obenem naj bi uničile "130 tankov, 200 topniških enot, 25 protiletalskih enot, pet skladišč streliva, 50 protitankovskih enot, 55 vojaških vozil" ter armenski sistem protiraketne obrambe zemlja-zrak dolgega dosega S-300 ruske izdelave.

Kot so še dodali v Bakuju, so separatisti obstreljevali mesto Terter, vključno s civilisti in civilno infrastrukturo. Obrambno ministrstvo Gorskega Karabaha pa je s svoje strani sporočilo, da so azerbajdžanske sile danes zjutraj nadaljevale topniško obstreljevanje položajev separatistov vzdolž 180 kilometrov dolge bojne črte.

V Gorskem Karabahu od nedelje potekajo spopadi med armensko in azerbajdžansko vojsko. Obe državi sta tudi razglasili vojne razmere. Mednarodna skupnost je že zahtevala takojšnjo ustavitev spopadov in začetek pogajanj. Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gorski Karabah, ki ima približno 145.000 prebivalcev, je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.