Armensko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je azerbajdžanski brezpilotnik v armenskem mestu Vardenis zadel avtobus. Foto: Reuters
Armensko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je azerbajdžanski brezpilotnik v armenskem mestu Vardenis zadel avtobus. Foto: Reuters

Armensko zunanje ministrstvo je danes potrdilo prvo smrtno žrtev na svojem ozemlju, gre za civilista, ubitega v obstreljevanju mesta Vardenis, ki je od Gorskega Karabaha oddaljeno več kot 20 kilometrov. Armenske oblasti so od nedelje, ko so izbruhnili spopadi, naštele 84 umrlih vojakov, poroča BBC.

Gorski Karabah: Poročila o civilnih žrtvah, obtožbe o uporabi plačancev

Azerbajdžan ni razkril, koliko vojakov je umrlo na njihovi strani, je pa predsednik države Ilham Alijev sporočil, da je od nedelje umrlo deset civilistov.

Medtem so armenske oblasti sporočile, da je turški lovec F-16, ki je vzletel iz Azerbajdžana, sestrelil armensko bojno letalo SU-25, pri čemer je umrl pilot. Turčija je to že zanikala.

"Trditev, da je Turčija sestrelila armenskega lovca, je povsem neresnična," je dejal svetovalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za odnose z mediji Fahrettin Altun. "Armenija se mora umakniti z območij, ki jih okupira, namesto da se zateka k poceni propagandnim trikom."

Prostovoljci se zbirajo v Jerevanu. Foto: Reuters
Prostovoljci se zbirajo v Jerevanu. Foto: Reuters

Predtem je sicer sporočil, da "je Turčija popolnoma zavezana pomoči Azerbajdžanu, da znova zavzame svoja okupirana območja". "Naj ne bo dvoma, da bo svet slišal naše rjovenje, če bo Azerbajdžan deležen najmanjše nepravičnosti v okviru mednarodnega prava," je na Twitterju zapisal Altun.

Mednarodna skupnost Armenijo in Azerbajdžan poziva k takojšnji prekinitvi spopadov in začetku pogajanj. Pozivu se pridružujeta nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški zunanji minister Mike Pompeo.

Moskva se pogovarja z vpletenimi

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v torek sporočil, da si Rusija želi, da bi se boji v Gorskem Karabahu ustavili. Posvaril je, da napovedi držav, da bodo kateri od strani pomagale z orožjem, prilivajo olje na ogenj.

Med novinarsko konferenco je povedal še, da se Moskva o spopadih nenehno pogovarja z oblastmi v Turčiji, Armeniji in Azerbajdžanu.

Berlin poziva k ustavitvi ognja

Nemška kanclerka Angela Merkel je Armenijo in Azerbajdžan pozvala k prekinitvi spopadov v Gorskem Karabahu. Merklova se je po telefonu pogovarjala tako z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom kot tudi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffena Seiberta je Merklova poudarila, da je treba čim prej ustaviti spopade in začeti pogajanja, ki jih lahko po mnenju Berlina vodi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Mednarodna skupnost je že zahtevala takojšnjo ustavitev spopadov in začetek pogajanj. Poleg OVSE-ja se je za posrednika v sporu ponudila tudi Rusija.

Gorski Karabah si lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, njun spor pa sega v čas razpada Sovjetske zveze v 90. letih 20. stoletja. Gorski Karabah, ki ima približno 145.000 prebivalcev, je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je priznan kot del Azerbajdžana. Gre za območje, kjer živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko.

V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je Gorski Karabah zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa spora ni rešil, saj občasni spopadi trajajo že tri desetletja.