Ruski predsednik Vladimir Putin je v rednem letnem nagovoru dejal, da bo tudi Rusija v Evropi namestila svoje jedrske rakete, če bodo to storile ZDA. Foto: Reuters

Z nadzvočno raketo cirkon (Tsirkon), ki jo Rusija še razvija, bi lahko omenjene tarče zadeli v manj kot v petih minutah, če bi rakete izstrelili z ruskih podmornic. Kot poroča Reuters, nadzvočna raketa leti skozi atmosfero s kar petkratno hitrostjo zvoka.

Novica, ki je bila objavljena v nedeljski oddaji Novice tedna (Vesti Nedeli), je za rusko državno televizijo dokaj nenavadna. "Za zdaj ne grozimo nikomur, če pa bi bile nameščene tovrstne rakete, bi bil naš odziv takojšen," je dejal voditelj oddaje Dimitrij Kiseljov.

Vse odvisno od ZDA

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je Moskva vojaško pripravljena na krizo, ki v marsičem spominja na kubansko raketno krizo leta 1962 med Sovjetsko zvezo in ZDA, če bi se ZDA tako odločile.

Prvi mož Rusije je prejšnji teden v svojem govoru narodu v parlamentu sicer poudaril, da je Moskva pripravljena na sorazmerni odgovor, hipotetično namestitev ameriških raket kratkega in srednjega dometa na vzhodu Evrope. Putin pri tem ni navedel nobene lokacije, na katero bi bile usmerjene ruske rakete, je dejal v ponedeljek njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Ob morebitni jedrski vojni naj bi bil po poročanju ruske televizije med cilji tudi ameriški Pentagon. Foto: EPA

Peskov brez komentarja

"Predsednik je dejal, da bi, če bi našo državo ogrožale rakete srednjega in kratkega dometa, ki bi bile nameščene v bližini naše meje, morali odgovoriti z enakim dejanjem in rakete usmeriti ne samo proti mestom, kjer so rakete nameščene, temveč tudi proti središčem odločanja. Zavedajte se, da predsednik ob tem ni navedel nikakršne lokacije," je po poročanju ruskih medijev dejal Peskov, ki ni želel komentirati vsebine nedeljske oddaje na televizijskem programu Rosija-1.

Po poročanju Reutersa je voditelj oddaje Dmitrij Kiseljov pokazal geografsko karto ZDA in naštel nekaj mogočih tarč, ki bi jih po njegovih besedah ob jedrski vojni želela napasti Moskva.

Med cilji, ki jih je navedel Kiseljov, sta bili tudi leta 1998 zaprto vojaško oporišče Fort Ritchie v Marylandu in vojaško zračno oporišče MvClellan v Kaliforniji, zaprto leta 2001. Napadli naj bi tudi komunikacijsko oporišče Jim Creek v zvezni državi Washington.

ZDA ne načrtujejo namestitve raket

ZDA so sporočile, da za zdaj ne načrtujejo namestitve tovrstnih raket v Evropi, navedbe Putina pa so označile za propagando. ZDA so pred kratkim odstopile od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF), rekoč, da Moskva krši določila pogodbe iz leta 1987, kar Kremelj zanika, odstop od pogodbe in obtožbe Rusije pa so prikladna priložnost, da bi ZDA razvijale omenjene rakete.

Guterres poziva ZDA in Rusijo k ohranitvi pogodbe INF

Izstop ZDA in Rusije od pogodbe INF iz leta 1987, ki prepoveduje jedrske in konvencionalne rakete z dosegom med 500 in 5.500 kilometrov, je sprožil bojazni pred novo oboroževalno tekmo v Evropi. Foto: EPA

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v Ženevi opozoril, da svetovnemu sistemu nadzora nad orožjem grozi prepad. ZDA in Rusijo je pozval k ohranitvi ameriško-ruske pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF).

ZDA so že začele umik iz pogodbe INF v odgovor na rusko nameščanje novega raketnega sistema 9M729, ki ima po njihovih navedbah lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Rusija to zanika in odgovarja z umikom iz pogodbe.

Guterres je opozoril, da "si ne moremo privoščiti vrnitve k neomejeni jedrski tekmi iz najtemnejših dni hladne vojne". Rusijo in ZDA je pozval, naj čas, ki ga še imajo na voljo za ohranitev pogodbe, izkoristijo za začetek iskrenega dialoga o odprtih vprašanjih.

Ameriški umik bi začel veljati avgusta, saj pogodba določa polletno obdobje, v katerem jo je še mogoče rešiti. Le redki pričakujejo, da se bo to zgodilo, zveza Nato pa je že opozorila, da se mora svet pripraviti na čas, ko pogodba ne bo več veljala. Guterres je spomnil, da so ZDA, nekdanja Sovjetska zveza in pozneje Rusija kljub pomanjkanju zaupanja sklenile vrsto dogovorov o nadzoru orožja z zavezo strogega preverjanja, kar je postal eden izmed temeljev mednarodne varnosti.