V Severodonecku, kjer še vedno potekajo siloviti spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, naj bi se v kemični tovarni Azot skrivalo približno 500 civilistov, med njimi približno 40 otrok. Gajdaj je ruske sile obtožil obstreljevanja tovarne.

Vodja luganskih separatistov Leonid Pasečnik je dejal, da proruske sile območja tovarne Azot ne napadajo agresivno, saj se zavedajo nevarnosti okoljske katastrofe. Pri tem je obtožil ukrajinsko vojsko, da z območja tovarne obstreljuje mesto.

"S pomočjo podpredsednice vlade Irine Vereščuk poskušamo doseči dogovor o evakuacijskem koridorju," je dejal Gajdaj in hkrati opozoril, da protibombna zaklonišča v kemični tovarni v Severodonecku niso tako stabilna kot tista v jeklarni Azovstal v mestu Mariupolj.

Tudi predstavniki proruskih separatistov so sporočili, da potekajo pogajanja o evakuaciji civilistov z območja kemične tovarne. Po njihovih podatkih je tam ujetih tudi od 300 do 400 ukrajinskih vojakov, kar je Gajdaj večkrat zanikal.

Vojaški predstavnik samooklicane Ljudske republike Doneck Eduard Basurin je medtem za medije v Donecku dejal, da ukrajinske sile ne morejo več zapustiti Severodonecka, saj naj bi bil uničen zadnji most, ki ga povezuje s sosednjim mestom Lisičansk. Ukrajinske sile je nato pozval, naj se predajo.

Gajdaj je potrdil, da so uničeni vsi trije mostovi do Severodonecka, kar po njegovih besedah pomeni, da je evakuacija civilistov nemogoča, pa tudi dostava dobrin v mesto.

Če pade Severodoneck, bodo ruske sile tako rekoč v celoti zasedle pokrajino Lugansk, ki skupaj s pokrajino Doneck tvori Doneški bazen oziroma Donbas. To območje na vzhodu Ukrajine je v zadnjih tednih glavno bojišče v Ukrajini.

Ruske sile si prizadevajo dokončno zasesti Severodoneck in sosednje mesto Lisičansk, s čimer bi si odprle pot do mesta Kramatorsk in do vzpostavitve nadzora nad celotnim Doneškim bazenom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se ukrajinski vojaki bojujejo "dobesedno za vsak meter" v strateško pomembnem Severodonecku.

Na humanitarno katastrofo opozarja tudi svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Oleksija Reznikova, Jurij Sak.

"Razmere na področju humanitarne krize so zelo, zelo težke. Ukrajinske oborožene sile pa še vedno nadzorujejo industrijski del Severodonecka," je dejal Sak. "Gre za spopade na ulicah. Ukrajinska vojska ponekod celo izvaja protinapade," je dejal svetovalec in dodal, da bi to lahko počela učinkoviteje, če bi Ukrajina hitreje dobila težko orožje.

Več kot 12.000 civilnih žrtev

Načelnik ukrajinske policije Igor Klimenko je dejal, da je bilo v ruski invaziji na Ukrajino doslej ubitih več kot 12.000 civilistov. 75 odstotkov žrtev je bilo moških, dva odstotka otrok, preostalih 23 odstotkov pa je bilo žensk, je dodal. Združeni narodi so sicer doslej uradno zabeležili 4300 smrtnih žrtev med civilisti.

Klimenko je opozoril še, da do 1200 trupel, vključno z nekaterimi, ki so jih našli v množičnih grobiščih, še ni bilo identificiranih. "To je dolgotrajen in naporen proces, saj so mnoga trupla v stanju razpadanja in jih ni mogoče identificirati," je poudaril.

AI: Rusija je v Harkovu ubila desetine civilistov s kasetnimi bombami

Nova raziskava organizacije Amnesty International (AI) je pokazala, da so ruske sile v severovzhodnem ukrajinskem mestu Harkov ubile na desetine civilistov z neselektivnim obstreljevanjem in kasetnimi bombami.

Kot navaja AI v poročilu z naslovom Kdor koli lahko umre v katerem koli trenutku, so bili prebivalci drugega največjega ukrajinskega mesta od začetka ruske invazije izpostavljeni nenehnim napadom na stanovanjska območja, pri čemer so ruske sile uporabljale tako kasetne bombe kot nevodene rakete in topniško strelivo.

Takšno ravnanje so avtorji poročila označili za vojne zločine, pri čemer so zapisali, da gre morda celo za primere namernega ciljanja na civiliste, saj naj bi napadalci vedeli za število žrtev, ki jih povzročajo med prebivalci Harkova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Organizacija za zaščito človekovih pravic je sporočila, da je pridobila dokaze o večkratni uporabi kasetnih bomb tipa 9N210 in 9N235 ter o uporabi raket, ki odvržejo manjše mine, ki nato eksplodirajo v intervalih.

Amnesty International je v dvotedenski terenski raziskavi aprila in maja, v okviru katere so opravili 160 pogovorov s preživelimi, sorodniki žrtev, očividci in zdravniki, preiskal 41 napadov v Harkovu, v katerih je umrlo najmanj 62 civilistov, 196 jih je bilo ranjenih. Ugotovili so, da so kasetne bombe in nevodene rakete ubile ljudi med nakupovanjem, čakanjem v vrsti za pomoč pri hrani ali med sprehajanjem po ulici.

BBC je obiskal pet prizorišč napadov v stanovanjskih soseskah v Harkovu, kjer je odkril posledice, povezane s kasetnimi bombami. Posnetke posledic so pokazali trem strokovnjakom za orožje, ki so dejali, da gre za učinek, povezan s tem orožjem.

Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker številne ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Kasetne mine kombinirajo "najhujše značilnosti kasetnega streliva in protipehotnih min", so še zapisali pri AI-ju.

Več kot 120 držav je podpisalo pogodbo o prepovedi uporabe tega orožja, med njimi pa ni ne Rusije ne Ukrajine.

Donatella Rovera iz AI-ja je dejala, da je uporaba kasetnih bomb enaka "namernemu ciljanju civilistov". Da Rusija uporablja to orožje, pomeni, da ji je povsem vseeno za življenja civilistov, je dodala. Rusija je sicer zanikala uporabo kasetnih bomb v Ukrajini in trdi, da njene sile napadajo le vojaške tarče.

Od začetka vojne v Ukrajini so tudi Združeni narodi večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb, pri čemer so dodali, da naj bi te uporabila tudi Ukrajina.

Poljaki so se pripravljeni braniti pred Rusijo

Poljsko ljudstvo se je v primeru ruskega napada pripravljeno upreti in braniti svojo domovino, je ob odprtju športnega strelišča v mestu Myszkow na jugu Poljske dejal poljski premier Mateusz Morawiecki.

"Če bo Rusija kadar koli razmišljala o napadu na Poljsko, mora vedeti, da je na Poljskem 40 milijonov ljudi, ki so pripravljeni vzeti orožje v roke in braniti svojo domovino," je dejal Morawiecki in poudaril, da je bila tudi Poljska stoletja pod ruskim škornjem.

"Nočemo se vrniti k tej nesvobodi. Zavračamo njihov kolonializem in imperializem," je še dodal in napovedal, da bo Poljska v ta namen okrepila svojo vojsko in vlagala v nove oborožitvene sisteme.

Po podatkih osrednjega statističnega urada GUS ima Poljska sicer trenutno nekaj več kot 38 milijonov prebivalcev, vendar jih še veliko živi zunaj meja države. Samo v Nemčiji je bilo leta 2021 zaznanih 871.000 ljudi s poljskim državljanstvom.