Hrana je postala del "kremeljskega arzenala terorja", je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je, da se mora Evropska unija upreti ruskim dezinformacijam, ki krivdo za prehransko krizo pripisujejo zahodnim sankcijam.

Predsednica Evropske komisije je dejala, da je trenutno približno 20 milijonov ton žita ujetih v ukrajinskih pristaniščih, na ruske očitke pa se je odzvala s trditvijo, da sankcije ne vplivajo na trgovanje z živili.

Združeni narodi so prejšnji teden opozorili, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, že spopadajo s krizo brez primere. Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.

Za prehransko krizo je kriv ruski predsednik Vladimir Putin, je dodala Ursula von der Leyen, pri čemer se je sklicevala na rusko obstreljevanje skladišč žita, zaporo ukrajinskih pristanišč in na rusko krajo ukrajinskih žit.

Predsednica komisije je zato pozvala k skupnemu spopadanju s krizo. Za naslednji teden je napovedala srečanje o tem z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem. Po njenih besedah se mora okrepiti vlaganje v lokalno pridelavo hrane, predvsem v Afriki. Potrdila je tudi, da bo prehranska varnost ena od osrednjih tem na prihajajočem vrhu držav G7.

Scholz in Zelenski tudi o izvozu žita

Nemški kancler Olaf Scholz se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pogovarjal o nadaljnji nemški podpori Ukrajini. Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffena Hebestreita sta v telefonskem pogovoru razpravljala še o tem, kako bi lahko omogočili izvoz žita iz Ukrajine po morju, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusko ladjevje namreč že več tednov izvaja pomorsko zaporo ukrajinskih pristanišč. Zapora je ustavila izvoz žita, zaradi česar so se cene hrane zvišale, kar je še poslabšalo prehransko krizo v številnih revnih državah, zlasti v Afriki. Ukrajina je bila pred februarsko rusko invazijo ena od vodilnih izvoznic pšenice, koruze in sončničnih semen.

Nemčija naj bi Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, je prejšnji teden obljubil Scholz. Napovedal je tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu. Obljubljeno orožje do zdaj še ni prispelo v Ukrajino.

Lavrov in Cavusoglu brez preboja glede izvoza ukrajinskega žita

Rusija je pripravljena "v sodelovanju s turškimi kolegi" zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč, je po srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem ponovil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Odgovornost za nastalo situacijo je znova pripisal Kijevu in tako dal vedeti, da večjega preboja še ni na vidiku.

Ministra sta danes po napovedih govorila o trenutno enem najbolj perečih vprašanj na svetu – možnostih za odpravo ruske blokade ukrajinskih pristanišč in obnovo izvoza velikih zalog hrane.

Pri obisku Lavrova v Turčiji sicer gre za enega redkih obiskov vodje ruske diplomacije v tujini v zadnjem času, saj so se odnosi Moskve z velikim delom sveta zaradi invazije v Ukrajini močno ohladili.

Ankara sodeluje v pogajanjih med Ukrajino, Rusijo in Združenimi narodi glede dogovora, ki bi omogočil vzpostavitev pomorskih koridorjev in obnovo izvoza iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju.

Turčija bi lahko vzpostavila koridorje za izvoz

Turčija, ki si na morju deli mejo tako z Ukrajino kot Rusijo, naj bi prevzela vlogo pri vzpostavitvi posebnih koridorjev za ladje z ukrajinskim žitom. Turške ladje naj bi kljub nevarnosti min na prošnjo ZN-a spremljale tankerje ob njihovem izplutju iz ukrajinskih pristanišč in prečkanju turških morskih ožin.

"Govorimo o mehanizmu, ki ga lahko ustvarimo med ZN-om, Rusijo, Ukrajino in Turčijo, s katerim bi odprli varen pomorski koridor za izvoz žita," je danes pojasnil Cavusoglu. Načrt ZN-a je pozdravil kot "razumen in izvedljiv" ter ponudil možnost, da v Carigradu gosti srečanje, na katerem bi dorekli podrobnosti te sheme.

Kljub optimističnim napovedim, da je končna rešitev na vidiku, pa današnji pogovori večjega preboja niso prinesli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kljub temu je Cavusoglu pogovore z Lavrovom označil kot "plodne".

Cavusoglu: Ruske zahteve po umiku sankcij na izvoz upravičene

Obenem je zahteve Rusije, da Zahod odpravi sankcije, usmerjene proti ruskemu finančnemu sistemu, saj te ovirajo izvoz ruske hrane in gnojil, ocenil kot upravičene. "Če moramo odpreti mednarodni trg za ukrajinsko žito, potem je odprava ovir, ki preprečujejo ruski izvoz, po našem mnenju legitimna zahteva," je dejal.

Lavrov je medtem ponovil pripravljenost Moskve, da sodeluje pri iskanju rešitve glede izvoza žit iz Ukrajine, a na to mora biti pripravljen tudi Kijev. Kot je poudaril, Rusija že skoraj dva meseca odpira humanitarne koridorje v Črnem morju, ki jih lahko uporabijo vse ladje za izplutje iz ukrajinskih teritorialnih voda, medtem ko oblasti v Kijevu ne storijo ničesar.

Lavrov: Rešitev teoretično mogoča

"A če bo ukrajinska stran, tako kot pravijo naši turški prijatelji, zdaj le pripravljena zagotoviti prehod, bodisi z odstranitvijo min bodisi z zagotovitvijo prehoda skozi minska polja, upamo, da bo to vprašanje rešeno," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. Rešitev tako po zaslugi Turčije po njegovem mnenju ostaja vsaj "teoretično mogoča".

Če bo Ukrajina privolila v razminiranje obale in izplutje ladij iz svojih pristanišč, je Rusija po besedah Lavrova pripravljena pravno formalizirati varnostna jamstva – tako glede varnega prehoda ladij z žitom kot glede tega, da "položaja ne bo izkoristila za napredovanje posebne vojaške operacije" v Ukrajini.

Kot je še dejal, je Rusija pripravljena na nadaljnje pogovore in tudi na srečanje z Ukrajino v Carigradu ob posredovanju ZN-a, čeprav vprašanja izvoza žita na njem zagotovo ne bi rešili. "Cenimo interes ZN-a, da nekako sodelujejo in pokažejo svojo prisotnost, a iskreno, to ne bi prineslo ničesar razen simbolike," je dejal Lavrov.

Zahvalil se je tudi "turškim prijateljem" za vso pomoč in sodelovanje, a obenem jasno ponovil stališče Moskve, da blokada ukrajinskih pristanišč ni vzrok za svetovno prehransko krizo.