Mavzolej v Dolini padlih je dal v spomin na zmago v državljanski vojni zgraditi prav general Francisco Franco. Španska socialistična vlada ga namerava spremeniti v spomenik žrtvam njegovega režima. Foto: Reuters
Mavzolej v Dolini padlih je dal v spomin na zmago v državljanski vojni zgraditi prav general Francisco Franco. Španska socialistična vlada ga namerava spremeniti v spomenik žrtvam njegovega režima. Foto: Reuters
Francov grob
Francovo krsto, obloženo z zlitino svinca in cinka, so pokopali 1,26 metra globoko in nanjo namestili 1,500-kilogramski nagrobnik. Foto: Reuters
Protesti
Privrženci Franca so se letos že večkrat zbrali na protestih proti izkopu diktatorjevih posmrtnih ostankov. Foto: EPA

"Praznujemo 40 let demokratične Španije, stabilnega in zrelega ustavnega reda. In to ni skladno z javno grobnico, kjer še naprej slavimo Franca," je po seji vlade, na kateri so potrdili dekret, povedala namestnica španskega premierja Carmen Calvo.

Dekret bo moral potrditi še španski parlament, v katerem sicer vladajoča socialistična stranka premierja Pedra Sancheza nima večine. Vendar pa lahko računa na podporo stranke Podemos, zagovornikov katalonske neodvisnosti in baskovskih nacionalistov. Opozicijska Ljudska stranka je medtem sporočila, da bo dekret izpodbijala na sodišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izkopu ostro nasprotuje tudi Francova družina, ki zavrača možnost, da bi njegove posmrtne ostanke pokopali v družinski grobnici. Namestnica premierja je dejala, da bo vlada sama izbrala mesto pokopa, če tega ne bo storila družina.

Diktator, ki je Španiji vladal od konca državljanske vojne leta 1939 do svoje smrti leta 1975, je pokopan v Dolini padlih (Valle de los Caidos) približno 50 kilometrov severozahodno od Madrida. Njegovo krsto, obloženo z zlitino svinca in cinka, so pokopali 1,26 metra globoko in nanjo namestili 1.500-kilogramski nagrobnik.

Pomešane kosti frankistov in republikancev
Franco je dal mavzolej leta 1959 zgraditi v spomin na zmago v triletni državljanski vojni, v kateri so uporniški nacionalisti pod njegovim vodstvom premagali republikance, ki so podpirali vlado. Vojna je zahtevala pol milijona žrtev.

Mavzolej so dvajset let po vojni gradili tudi politični zaporniki. Prav tam so pokopana tudi trupla vseh okoli 34.000 Špancev – zmagovalcev in poražencev –, ki so se med letoma 1936 in 1939 borili v državljanski vojni.

Izkop Francovega trupla bo olajšanje za družine žrtev z republikanske strani, ki ne morejo zahtevati posmrtnih ostankov svojcev, saj je iztekanje vode uničilo grobnice in pomešalo kosti borcev obeh strani, navaja španski El Pais.

Vlada želi mavzolej spremeniti v spomenik žrtvam
V Španiji ljudje še vedno niso enotni glede Francove diktature, ki velja za temačno obdobje sodobne španske zgodovine. Za številne Špance je mavzolej predvsem simbol trpljenja in zločinov, ki jih je Španija doživela v krvavi vojni in po njej, simbol trpljenja diktatorjevih političnih nasprotnikov.

Na drugi strani več Francovih simpatizerjev že nekaj časa na območju prireja shode v znak nasprotovanja dalj časa znani nameri socialistične vlade. Nova španska vlada namerava po izkopu Francovih posmrtnih ostankov iz mavzoleja narediti spomenik žrtvam fašizma.