Komisarka, ki je končala petdnevni obisk v Grčiji, je zgrožena nad nehigieničnimi razmerami, v katerih na otokih živijo prebežniki. "Gre za eksplozivno stanje," je ob pomanjkanju zdravstvene oskrbe in slabih higienskih razmerah v prenatrpanih centrih dejala komisarka, ki je obiskala sprejemne centre na Lezbosu, Samosu in v Korintu.

Navaja, da ljudje po več ur stojijo v vrstah za hrano in stranišča. Na Samosu pa družine celo krušijo dele skal, da bi si na strmem pobočju uredile zasilna bivališča, pogosto zgrajena iz dreves, ki so jih sami posekali. "To nima več ničesar opraviti s sprejemom prosilcev za azil. To je postal boj za preživetje," je dejala.

Pohvalila je tako moč beguncev kot solidarnost humanitarnih delavcev in lokalnih skupnosti, ki poskušajo zagotoviti vsaj nekaj dostojanstva v begunskih taboriščih, a pozvala grške oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe za zagotovitev najnujnejših potreb teh ljudi in za zaščito njihovih človekovih pravic. V nasprotnem primeru bi bili lahko priča "novim tragičnim dogodkom", je posvarila.

Komisarka je pozdravila odločitev grške vlade, da do konca leta z otokov na celino preseli 20.000 prebežnikov, in pozvala k čimprejšnjemu uresničenju zadanega. Priporočila je tudi okrepitev humanitarne pomoči za vse, ki bodo ostali na otokih.

"Oblasti morajo okrepiti kapacitete tamkajšnjih bolnišnic, vzpostaviti zdravstvene ustanove v sprejemnih centrih in povečati število zdravstvenih strokovnjakov," je dejala. Izboljšati je treba tudi razdeljevanje hrane in zagotoviti več prostorov za umivanje in stranišč.

Opozorila je še, da finančna pomoč EU-ja sama po sebi ne bo rešila težav, saj da morajo grške oblasti premostiti birokratke ovire, ki preprečujejo učinkovito rabo teh sredstev.

Evropske države bi morale po njenem mnenju tudi prevzeti več odgovornosti pri zagotavljanju načinov za premestitev ljudi iz Grčije v druge države, da bi tako lahko Grčija lažje izvedla strukturne izboljšave.

Grčija in EU bi morala tudi bolje podpreti lokalne skupnosti, ki že leta gostijo številne migrante in begunce, a ni mogoče zanikati njihovega "ogorčenja nad trenutnim, nevzdržnim stanjem".

"Trenutno ljudje na otokih ne potrebujejo novega vrha niti še enega dogovora o sodelovanju. Zdaj je nujno potrebno, da politični voditelji prenehajo gledati stran in končno uresničijo ukrepe, ki se jih vsi zavedajo, a se jih nihče ne zdi pripravljen sprejeti," je sklenila komisarka Sveta Evrope za človekove pravice.

Kapaciteta 6.300, ljudi 34.000

V centrih na petih grških otokih s skupno nastanitveno zmogljivostjo 6.300 ljudi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP trenutno živi več kot 34.000 ljudi. Najbolj prenatrpana so begunska taborišča na Lezbosu in Samosu, tamkajšnje življenjske razmere pa so že večkrat obsodile številne nevladne organizacije.