Med vsemi resorji je predvsem resor, ki pokriva vprašanji migracij in varnosti, deležen kritik zaradi imena. Foto: Reuters

Vodil naj bi ga grški komisar Margaritis Schinas, nekdanji poslanec v Evropskem parlamentu in govorec Evropske komisije.

Ravno zato, ker bo resor poleg izobraževanja in zaposlovanja pokrival tudi migracije in varnost, je njegovo poimenovanje sprožilo ostre kritike, tudi obtožbe o "fašističnem razmišljanju", poroča portal euronews.com.

Kritiki opozarjajo, da ime odseva ksenofobno retoriko, ki jo uporabljajo skrajno desne skupine.

Med kritiki je britanski evropski poslanec iz vrst laburistov Claude Moraes. "'Zaščita našega evropskega načina življenja' ne bi smel biti ime portfelja v sodobni Evropski komisiji leta 2019," je zapisal.

Francoski poslanec Damien Careme iz vrst Zelenih je ime resorja označil za "gnusno". "Videti je lepo, a ko dojameš, da to pomeni, da bo pokrival tudi migracije, integracijo in varnost, postane to absolutno gnusno," je dodal.

"Ni mi všeč ideja, da evropski način življenja nasprotuje migracijam," je dejal sedanji predsednik komisije Juncker. Foto: Reuters

Veja nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International v EU-ju je prav tako izrazila zaskrbljenost. Kot so dejali, se s povezovanjem migracij z varnostjo v resorju z imenom 'zaščita našega evropskega načina življenja' "tvega, da se pošlje skrb vzbujsjočr sporočilo".

Nevladna organizacija za varstvo okolja Friends of the Earth (Prijatelji Zemlje) je ime resorja obsodila. Kot so zapisali, je "ideja, da morajo biti 'Evropejci' zaščiteni pred zunanjimi kulturami, fašistično razmišljanje, ki ne bi smelo biti blizu migracijskim politikam".

Tudi Juncker proti

V zvezi s tem se je oglasil predsednik komisije Jean-Claude Juncker. "Ni mi všeč ideja, da evropski način življenja nasprotuje migracijam," je povedal za euronews.com. "Sprejeti tiste, ki pridejo od daleč, je del evropskega načina življenja," je dodal. Juncker naj bi po poročanju Euronews dejal še, da bi moral biti naziv natančnejši.

V Evropski ljudski stranki (EPP), ki ji pripadajo tako Ursula von der Leyen kot Schinas in Juncker, do naziva ne želijo biti kritični, a so zamenjavo naziva terjale vse tri druge glavne politične skupine v Evropskem parlamentu, in sicer socialisti, liberalci in Zeleni.

Prihodnjs predsednica Komisije je sicer ta izraz uporabila že v smernicah za naslednjo komisijo, objavljenih julija, ko je zapisala, da so "močne meje in svež začetek glede migracij" ključne za zaščito "evropskega načina življenja".

Njen predlog "novega pakta glede migracij" predvideva tudi večji nadzor na zunanjih mejah in posodobljen azilni sistem. Po besedah Ursule von der Leyen bi se morala Unija osredotočiti na razvoj sodelovanja, da bi izboljšali "obete mladih žensk in moških v svojih državah izvora".

Razmere v grških centrih, v katerih zadržujejo prebežnike, so slabe. Foto: Reuters

V Grčiji spet vse več prebežnikov

Medtem v Grčiji zaznavajo porast prihodov prebežnikov. Na grške otoke Rodos, Lezbos in Samos jih je v zadnjih 24 urah iz Turčije prispelo 427.

V registracijskih centrih na otokih Lezbos, Hios, Samos, Leros in Kos, ki so namenjeni za 6.300 ljudi, je trenutno že več kot 20.000 prebežnikov. Še okoli 4.000 ljudi so namestili v manjše centre in stanovanja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zaradi pomanjkanja uslužbencev obravnave prošnje za azil na grških otokih potekajo zelo počasi. Nova konservativna grška vlada, ki je na položaju od julija, je sicer napovedala, da bo pospešila azilne postopke in tako tudi povečala število zaposlenih. Prebežnike, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za pridobitev mednarodne zaščite, pa naj bi takoj vrnili v Turčijo.

K temu je Grčijo danes pozvalo tudi nemško notranje ministrstvo. Poleg tega v Berlinu zahtevajo, naj Atene že na morju zajezijo nezakonite prihode. Kot so opozorili na nemškem notranjem ministrstvu, je napredek pri deportacijah v Turčijo nujen, če želijo izboljšati vse slabše razmere v nekaterih registracijskih centrih na grških otokih. Sekretar na ministrstvu Sephan Mayer je razmere v tistih centrih v Grčiji, ki so najbližje Turčiji, opisal kot "zelo težavne", poroča portal Deutsche Welle.