"Zelo pomembno je, da ne načnemo odnosov med državama," je povedala Tihanovska in posvarila pred politiki, ki skušajo škodovati interesom tako Rusije kot Belorusije. Pojasnila je, da protestno gibanje v Belorusiji ni uperjeno proti Rusiji, in se zahvalila neodvisnim ruskim novinarjem, ki poročajo o protestih: "Zelo smo hvaležni Rusom, ko podpirajo boj beloruskega ljudstva za svobodo." Opozorila je še na nesmiseln izid predsedniških volitev in dejala, da je Aleksander Lukašenko na oblasti le zaradi brutalnosti in nasilja, ki ju izvajajo nad protestniki.

Aretirali pravnika Maksima Znaka, na prostosti le še nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič

Medtem iz Minska poročajo o novem izginotju člana opozicijskega koordinacijskega sveta. Pravnik Maksim Znak je namreč v telefonskem klicu le na hitro opozoril, da so do njega prišli zamaskirani moški, nato pa se je povezava prekinila. Glede na poročanje beloruskih medijev naj bi Znaka aretirali. Na posnetku je bilo videti, kako so ga zamaskirani moški odvedli. Njegov odvetnik je povedal, da proti njemu poteka preiskava, razlogi za to niso znani. Nobelova nagrajenka za književnost Svetlana Aleksijevič je tako še edina članica koordinacijskega sveta, ki je v Belorusiji in na prostosti.

"Metode oblasti so škandalozne"

Tihanovska, ki se je po volitvah umaknila v Litvo, je obsodila postopke oblasti. "Metode tako imenovanih oblasti so škandalozne," je sporočila po družbenih omrežjih. Pozvala je k pojasnitvi izginotja Znaka in drugih primerov.

Kolesnikova v priporu v Minsku

Ravno v torek so beloruske oblasti prijele vidnejšo članico koordinacijskega sveta Marijo Kolesnikovo na meji z Ukrajino, ko naj bi se skušala upreti deportaciji. Kot je sporočil njen oče, naj bi jo oblasti zadrževale v preiskovalnem priporu v Minsku. Očeta Aleksandra Kolesnikova so o tem danes obvestili preiskovalci, oblasti pa tega še niso potrdile. Odvetnica Ljudmila Kasak je za portal tut.by dejala, da je Kolesnikova v redu in da zaenkrat niso začeli sodnih postopkov. Po njenih informacijah ji očitajo, da je javno pozivala k prevzemu oblasti.

Protestniki Lukašenka obtožujejo kraje volitev

V Belorusiji potekajo protesti že vse od predsedniških volitev 9. avgusta, na katerih je po uradnih podatkih znova zmagal dosedanji predsednik Lukašenko. Režim jih skuša zatreti s silo. Več tisoč ljudi so zaprli, številne so grobo pretepli, nekateri so bili tudi ubiti. Protestniki zahtevajo spremembe in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem mnenju je zmagovalka opozicijska voditeljica Tihanovska.

ZDA razmišljajo o novih sankcijah

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je medtem obsodil poskus beloruskih oblasti, da bi izgnale opozicijsko voditeljico Marijo Kolesnikovo, in napovedal, da ZDA razmišljajo o dodatnih sankcijah proti državi. Dodaj je, da ZDA skupaj z zavezniki razmišljajo o dodatnih sankcijah za spodbujanje odgovornosti vpletenih v zlorabe človekovih pravic in zatiranje v Belorusiji. "Beloruske oblasti opominjamo, da so odgovorne za varnost Kolesnikove in vse nepravično zaprte. Pozivamo jih, naj ustavijo nasilje, vključno z nasiljem nad ameriškim državljanom Vitalijem Shkliarovom, in začnejo dialog s predstavniki beloruske družbe," je dodal Pompeo. Shkliarov je politični analitik v Washingtonu, po rodu iz Belorusije, ki so ga oblasti zaprle in obtožile sprožanja množičnih nemirov.

Predsednik Evropskega sveta Michel poziva k sprejetju sankcij

Medtem pa je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel pozval članice Evropske unije, naj pohitijo s sprejetjem sankcij proti Belorusiji. "Politični pregon v Belorusiji, ki vključuje pridržanja iz političnih razlogov in odhod opozicijskih politikov v izgnanstvo, se mora končati ... Pozivam k pospešitvi procesa glede sankcij," je na družbenem omrežju Twitter zapisal Michel. Zunanji ministri držav članic so politični dogovor, da EU uvede sankcije proti predstavnikom režima beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, dosegli konec avgusta na neformalnem srečanju v Berlinu.

Ciper v zameno za podporo zahteva povečan pritisk na Turčijo

Evropski svet je nato oblikoval seznam posameznikov, za katere bo veljala prepoved vstopa v EU in zamrznitev računov v uniji. Po navedbah diplomatskih virov je na seznamu trenutno okoli 40 posameznikov. A ti viri so povedali, da je Ciper dal vedeti, da sankcij proti Belorusiji še ne more podpreti. V zameno za podporo tem sankcijam zahteva povečanje pritiska na Turčijo v sporu z Grčijo. Za sprejetje sankcij je sicer nujno soglasje vseh članic unije.