Varšavski župan Trzaskowski naj bi imel precejšnje možnosti za zmago v drugem krogu. Foto: Reuters
Varšavski župan Trzaskowski naj bi imel precejšnje možnosti za zmago v drugem krogu. Foto: Reuters

Duda, zaveznik vladajočih nacionalistov Zakon in pravičnost (PiS), je po vzporednih izidih dobil 41,8 odstotka glasov. Za zmago v prvem krogu bi potreboval 50 odstotkov glasov. Drugi krog volitev je predviden za 12. julij.

Duda je v prvem komentarju dejal, da je njegova prednost ogromna, Poljakom pa se je zahvalil, da so ga podprli, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Trzaskowski, kandidat največje opozicijske stranke, centristične državljanske platforme (PO), je dobil 30,4 odstotka glasov.

"S takšnim izidom se človek lahko bori za Poljsko," pa je v odzivu dejal Trzaskowski in volivce, ki niso glasovali za Dudo, pozval, naj ga v drugem krogu podprejo.

Vrsta pred enim izmed volišč v Varšavi. Parlament je po prestavitvi volitev 10. maja potrdil pravila, v skladu s katerimi so lahko volivci sami izbrali, ali želijo danes glasovati osebno ali po pošti. Foto: Reuters
Vrsta pred enim izmed volišč v Varšavi. Parlament je po prestavitvi volitev 10. maja potrdil pravila, v skladu s katerimi so lahko volivci sami izbrali, ali želijo danes glasovati osebno ali po pošti. Foto: Reuters

Skupno je na volitvah sodelovalo enajst kandidatov, na tretje mesto se je s 13,3 odstotka glasov uvrstil neodvisni kandidat s krščanskodemokratskim poreklom Szymon Holownia, na četrto pa kandidat konservativne libertarne skupine Konfederacija Krzysztof Bosak s 7,4 odstotka glasov.

Volilna udeležba do 17. ure je bila po podatkih državne volilne komisije skoraj 48-odstotna, kar je skoraj toliko, kot je bila končna udeležba na volitvah leta 2015.

Zamenjan kandidat opozicije z več možnostmi za zmago
Potem ko so volitve, ki bi morale potekati 10. maja, zaradi pandemije covida-19 v zadnjem trenutku le preložili, je dobila opozicijska Državljanska platforma (PO) novo priložnost, da zamenja predsedniškega kandidata.

Njihovi kandidatki Malgorzati Kidawa-Blonski namreč nikakor ni uspelo prepričati zadostnega števila ljudi in podpora ji je vztrajno padala, potem ko je začela pozivati k bojkotu volitev, napovedanih za 10. maj. Nekaj dni pozneje je odstopila od kandidature.

Glavna opozicijska stranka je zagrabila priložnost in si za svojega kandidata izbrala desnosredinskega poliglota Trzaskowskega.

Glede na ankete bi lahko v drugem krogu volitev, predvidenem za 12. julij, Duda izgubil proti Trzaskowskemu, čeprav le z nekaj odstotnih točk razlike.

Volitve so izjemnega pomena za PiS, ki je na oblasti od leta 2015. Njen vodja Jaroslaw Kaczynski je pred kratkim v pismu članom pozval k mobilizaciji volivcev, saj bi zmaga opozicijskega kandidata lahko pahnila državo v krizo.

Predsednik ima pravico veta

Duda se je v zadnjih letih izkazal za zvestega podpornika politike vladajoče stranke in je običajno brez zadržkov podpisoval tudi sporne zakone, predvsem s področja pravosodja. Predsednik države ima možnost veta, tako da bi lahko bil opozicijski predsednik PiS-u trn v peti.

Sedanji predsednik je med drugim znan po svoji homofobiji. Večkrat je zagotovil, da bo istospolno usmerjenim preprečeval možnost poroke ali posvojitve otrok. Ta mesec je celo dejal, da "LGBT niso ljudje, ampak ideologija", pri čemer je LGBT kratica za lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce. Po njegovih besedah je LGBT ideologija, ki je "še bolj uničujoča" kot komunizem.

Predsedniške volitve na Poljskem