"Med poskusom evakuacije iz vasi Peremoga (...) po dogovorjenem zelenem koridorju so okupatorji streljali na kolono civilistov, ki so jo sestavljali izključno ženske in otroci. Rezultat tega okrutnega dejanja je bilo sedem mrtvih. Eden med njimi je otrok," je na Facebooku objavila ukrajinska vojaška obveščevalna služba. Peremoga je 36 kilometrov severovzhodno od Kijeva, od koder se ruski tanki pomikajo proti ukrajinskemu glavnemu mestu.

Ruska stran pa je danes, 17. dan invazije v Ukrajini, ki jo sama označuje kot posebno vojaško operacijo, poročala o poslabšanju humanitarnih razmer v Ukrajini. "Žal se humanitarne razmere v Ukrajini še naprej hitro slabšajo, v nekaterih mestih so dosegle katastrofalne razsežnosti," je dejal vodja ruskega centra za nadzor nacionalne obrambe Mihail Mizincev. Ukrajinsko stran je tudi obtožil, da postavljajo mine v stanovanjskih območjih in uničujejo ključno infrastrukturo, vključno s cestami in mostovi, zaradi česar civilisti nimajo elektrike ter so brez vode, hrane in zdravil.

Zelenski: Do zdaj ubitih 1300 ukrajinskih vojakov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo v spopadih do zdaj ubitih okoli 1300 ukrajinskih vojakov, v petek pa da se je predalo 500–600 ruskih vojakov. Zelenski je dejal tudi, da sta se pogajalski ekipi Ukrajine in Rusije začeli pogovarjati o konkretnih temah, ne pa zgolj izmenjevati ultimatov.

Dejal je, da bi moral biti Zahod bolj vpleten v pogajanja, da bi naredili konec tej vojni, je pa pozdravil prizadevanja izraelskega premierja Naftalija Beneta, da bi posredoval med Ukrajino in Rusijo. Kot je dejal, je Benetu predlagal, da bi pogajanja potekala v Jeruzalemu.

Zelenski je sicer že pred tem v videonagovoru ponoči dejal, da je ruska vojska utrpela največje izgube v desetletjih. 31 ruskih bataljonov naj bi bilo onesposobljenih za boj. Po besedah Zelenskega naj bi bilo v več kot dveh tednih ubitih že več kot 12.000 ruskih vojakov, medtem ko ZDA ocenjujejo, da jih je padlo od 2000 do 4000, v Moskvi pa so nazadnje prejšnji teden sporočili, da jih je bilo ubitih slabih 500.

Zelenski je ocenil, da je vojna, ki traja že dobra dva tedna, zdaj dosegla "strateški preobrat". "Nemogoče je reči, koliko dni je še pred nami, da osvobodimo ukrajinsko ozemlje. Lahko pa že rečemo, da bomo to storili. Približujemo se že svojemu cilju, naši zmagi," je sporočil sodržavljanom.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je izjavil, da se je Ukrajina pripravljena pogajati, ne pa tudi predati, in da Moskva pritiska z zahtevami, ki so za Ukrajino nesprejemljive.

Putin z Macronom in Scholzem

Medtem se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu znova pogovarjal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki sta ga pozvala k takojšnjemu premirju v Ukrajini.

Macron je hkrati pozval Putina, naj konča obleganje Mariupolja, kjer ljudje že nekaj dni živijo brez vode in elektrike.

Putin je Macrona in Scholza opozoril na "grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava s strani ukrajinskih sil, vključno z onemogočanjem reševalnih operacij". Ob tem je ukrajinsko vojsko obtožil "zunajsodnih usmrtitev disidentov" in jemanja talcev ter uporabe civilistov za živi zid.

Prav tako je trdil, da ukrajinska vojska namešča težko artilerijo v bližini bolnišnic, šol in vrtcev. "Hkrati nacionalistični bataljoni sistematično ovirajo operacije reševanja civilistov in jih ustrahujejo med poskusi evakuacije," je dejal.

Scholza in Macrona je pozval, naj glede tega "vplivata na oblasti v Kijevu".

Iz Macronovega urada so po 75 minut dolgih pogovorih sporočili, da Putin ni nakazal "nobene pripravljenosti končati vojno v Ukrajini".

Trojica voditeljev se je po telefonu pogovarjala že v četrtek, ko sta Macron in Scholz od Rusije zahtevala "takojšnjo prekinitev ognja". Od srečanja s Putinom v Kremlju 7. februarja je imel Macron z ruskim voditeljem že devet telefonskih pogovorov.

Ruske sile od Kijeva oddaljene 25 kilometrov?

Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je velika količina ruskih sil zdaj oddaljena 25 kilometrov od središča Kijeva.

Ukrajinski poslanec Svjatoslav Jurah je dejal, da bi se lahko bitka za Kijev izkazala za "novi Stalingrad". Zahtevala bi namreč lahko podobno hude izgube, kot jih je bitka za Stalingrad v drugi svetovni vojni tako na strani sovjetske kot nemške vojske. "Nihče se ne bo predal, to vam lahko zagotovim," je dejal.

Tudi ukrajinska vojska je zjutraj na Facebooku potrdila, da je ofenziva ruskih sil na Kijev s smeri severa delno uspešna. Zapisala je še, da se nadaljujejo napadi ruskih strateških bombnikov na zahodna mesta Luck, Dnipro in Ivano-Frankivsk, ki so se začeli v petek.

V regiji Lugansk na vzhodu države naj bi medtem ruske sile zasedle že približno 70 odstotkov vsega ozemlja, tista območja, ki so še pod nadzorom ukrajinskih sil, pa so tarča nenehnega obstreljevanja, je sporočil guverner te regije Sergij Hajdal. Narašča število mrtvih in ranjenih, poti za evakuacijo pa ni, je opozoril.

V Mariupolju v hudem mrazu brez elektrike in vode

Ukrajinska vlada je medtem ruske sile obtožila, da so z napadi znova preprečili ljudem, da pobegnejo iz južnega pristaniškega mesta Mariupolj, v katerem postajajo razmere vse bolj obupne.

Po podatkih oblasti je bilo v mestu ubitih že več kot 1600 ljudi, prebivalci pa se poleg napadov soočajo s hudim mrazom. V mestu bodisi nimajo elektrike bodisi je ta omejena, hrane in vode je malo, poroča BBC.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bila tarča ruskega obstreljevanja tudi ena od mošej v mestu, v katero se je pred tem zateklo kakih 80 civilistov. Med njimi naj bi bili otroci in državljani Turčije. Podatkov o žrtvah za zdaj ni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil, da je v Mariupolju ujela prebivalce in da onemogoča dobavo nujno potrebne humanitarne pomoči.

Da je situacija v Mariupolju katastrofalna, so opozorili tudi Zdravniki brez meja in organizacija Human Rights Watch. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je žrtev krutega obleganja, kakršnega moderno vojno pravo jasno prepoveduje, tam na stotisoče. Žrtve podobnega obleganja so vsaj še prebivalci mest Harkov, Černigiv in Sumi.

Kot je sporočil, je bilo v petek iz štirih ukrajinskih mest evakuiranih skupno le okoli 7150 ljudi, kar je občutno manj kot v prejšnjih dneh, ko so jih uspeli evakuirati v sredo 35.000 in v četrtek 40.000. Skupno naj bi jih doslej evakuirali okoli 100.000, predvsem iz Sumija, Izjuma in predmestij Kijeva.

Ukrajinska vojska je kasneje sporočila, da so proruski separatisti ob pomoči ruske vojske uspeli napredovati proti središču obkoljenega Mariupolja in so že zasedli vzhodna predmestja.

Moskva: Vojaška operacija je uspešna

Rusko obrambno ministrstvo pa je danes zatrdilo, da je vojaška operacija v Ukrajini uspešna in da nadaljujejo napade "na širši fronti". V bližini Kijeva naj bi med drugim po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Igorja Konašenkova napadli in onesposobili letalsko oporišče v Vasilkivu ter obveščevalni center ukrajinske vojske v Brovariju. Nove uspehe naj bi Rusi in proruski separatisti beležili tudi na vzhodu Ukrajine v regijah Doneck in Lugansk, so zatrdili.

Ugrabitev župana Melitopolja?

V mestu Melitopolj na jugu Ukrajine, ki so ga zasedle ruske enote, naj bi po navedbah ukrajinske strani ugrabili župana Ivana Fedorova. Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je prek družbenega omrežja Telegram objavil del videoposnetka, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako moškega odpeljejo iz osrednje stavbe. Ob objavi je Timošenko zapisal, da so ugrabili župana. Te novice ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so nedavno 33-letnega Fedorova obtožili, da financira ukrajinske nacionalistične organizacije. Denar naj bi po njihovih navedbah porabili za promocijo "terorističnih zločinov nad miroljubnimi prebivalci Donbasa". Donbas je vzhodna ukrajinska regija, ki vključuje tudi območja, na katerih so proruski separatisti razglasili Ljudski republiki Doneck in Lugansk.

Prebivalci mesta so po domnevni ugrabitvi župana odšli na ulice, da bi protestirali. V mestu so sicer v četrtek po proukrajinskih demonstracijah predstavili "prostovoljce" s separatističnih območij na vzhodni Ukrajini kot nove policijske sile v mestu. Melitopolj ima okoli 150.000 prebivalcev in je bilo eno prvih ukrajinskih mest, ki so padla v roke ruskih sil.

Biden: Prepoved preletov bi vodila v 3. svetovno vojno

Ameriški predsednik Joe Biden je odločno zavrnil pozive, naj ZDA podprejo prepoved preletov nad Ukrajino, da bi ruskim silam odvzeli možnost zračnih napadov. To bi po njegovih besedah vodilo v "tretjo svetovno vojno".

"Zamisel, da bomo poslali napadalno opremo in letala, tanke in vlake z ameriškimi piloti in ameriškimi posadkami ... to se imenuje tretja svetovna vojna. Dajmo to razčistiti," je dejal Biden v Filadelfiji.

Ameriški vojaški poveljniki so namreč že opozorili, da bi zaprtje zračnega prostora Ukrajine zahtevalo sestrelitve ruskih letal.

"Branili bomo vsako ped ozemlja Nata, prav vsako ped," je dejal predsednik ZDA, kar vključuje, kot je dodal, tudi članice, ki mejijo z Rusijo. "Res je, če se odzovemo, je to tretja svetovna vojna, a imamo sveto dolžnost ozemlju Nata ... a ne bomo bojevali tretje svetovne vojne v Ukrajini".

Spomnimo, slovenski premier Janez Janša je večkrat poudaril, da bi Nato moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost. Takšno idejo je podprl tudi slovenski zunanji minister Anže Logar.

ZN ima verodostojna poročila, da ruske sile uporabljajo kasetne bombe

Namestnica generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v petek v Varnostnem svetu ZN-a povedala, da imajo verodostojna poročila, da ruske sile v Ukrajini uporabljajo prepovedane kasetne bombe v napadih na civilne cilje v Mariupolju, Harkovu, Sumiju in Černigivu. Tovrstni napadi bi lahko predstavljali vojne zločine.

Zasedanje je sklicala Rusija, da obtoži ZDA razvijanja biološkega orožja v Ukrajini, vendar je DiCarlo zatrdila, da ZN o tem nima nobenih dokazov, svoje poročilo pa je namenila predvsem grozodejstvom Rusije v Ukrajini. "Popolno uničevanje omenjenih mest je grozljivo," je dejala.

ZN je sicer do četrtka v Ukrajini potrdil 564 mrtvih civilistov, večina jih je umrla v eksplozijah težkega topništva in raket. "Brezobzirni napadi, vključno s kasetnimi bombami, ne ločijo med vojaškimi in civilnimi cilji. To je skupaj z bombardiranjem mest in vasi prepovedano po mednarodnem pravu in lahko predstavlja vojne zločine," je dejala namestnica generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je do četrtka naštela 26 napadov na zdravstvene objekte, zdravstvene delavce in reševalna vozila, vključno z bombardiranjem porodnišnice v Mariupolju.

Po besedah Rosemary DiCarlo je treba preiskati vse kršitve človekovih pravic in glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je sporočil, da je odprl spletni portal, kjer se bodo zbirali dokazi o vojnih zločinih v Ukrajini. "Če gre za namerne napade na civilno prebivalstvo, je to zločin," je sporočil Khan in dodal, da velja enako za civilne objekte.

Khan je še dejal, da je sprožitev uradne preiskave domnevnih zločinov v Ukrajini od njega zahtevalo že več kot 40 držav podpisnic Rimskega statuta. Rusija in Ukrajina nista članici ICC-ja, vendar pa Ukrajina priznava pristojnost sodišča za primere na svojem ozemlju. Ruske osumljence pa bi morali loviti v tujini.