Ukrajinska vojaka v Severodonecku. Foto: Reuters
Ukrajinska vojaka v Severodonecku. Foto: Reuters

"Sovražnik poskuša vzpostaviti popoln nadzor nad Severodoneckom in obkoliti enote obrambnih sil v krajih Borivske in Voronove," so danes sporočili iz ukrajinskega generalštaba in ob tem dodali, da se boji nadaljujejo.

Glede na poročilo generalštaba o razmerah v Doneškem bazenu so ofenzive ruskih enot osredotočene predvsem na območje med Severodoneckom in Bahmutom. "Tam zunaj je pravi pekel," je dejal guverner regije Lugansk Sergej Gajdaj, pri čemer je govoril o Severodonecku, ki je že več tednov pod hudim obstreljevanjem.

"Naši fantje držijo svoje položaje in jih bodo držali tako dolgo, kot bo treba," je še dodal. Evakuacija civilistov, ki so zatočišče poiskali v lokalni tovarni Azot, za zdaj še vedno ostaja nemogoča.

Turški in ruski generali so se na današnjem srečanju v Moskvi dogovorili, da bodo v prihodnjih tednih potekala pogajanja med Turčijo, Rusijo, Ukrajino in ZN-om za obnovitev dobave žita po Črnem morju, je sporočilo turško obrambno ministrstvo. Pogajanja bodo potekala v Turčiji po srečanju Ukrajine in ZN-a.

Hkrati so turške oblasti sporočile, da je srečanje generalov že prineslo prve konkretne rezultate in dodale, da je le nekaj ur po koncu turška ladja Azov Concord kot prva tuja ladja s tovorom zapustila ukrajinsko pristanišče Mariupolj, ki je trenutno pod nazorom ruskih sil. Pri tem pa niso navedli, ali ladja dejansko prevaža ukrajinsko žito.

Ukrajinskim enotam grozi tudi obkolitev južno od mesta Lisičansk, na drugi strani reke Severski Donec. Druga glavna tarča ruskih napadov, mesti Slovjansk in Kramatorsk, v katerih je pred vojno skupaj živelo približno pol milijona prebivalcev, za zdaj ostajata zunaj dosega ruskih kopenskih sil.

Trenutno so ukrajinski položaji severno od Slovjanska tarče obstreljevanja v okviru priprav na napad, so po navedbah DPA-ja še sporočili iz generalštaba.

Napad na rusko rafinerijo

Medtem sta dve brezpilotni letali napadli rusko naftno rafinerijo Novošahtinsk v rostovski regiji v južni Rusiji, so sporočili iz rafinerije. Žrtev ni bilo, guverner regije Rostov Vasilij Golubev pa je napad označil za terorističnega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rafinerija Novošahtinsk je le nekaj kilometrov oddaljena od meje z ukrajinsko separatistično regijo Lugansk.

Guverner Golubev je povedal, da so na kraju našli dele dveh brezpilotnih letal, vendar pa ni navedel, od kod bi letali lahko prišli. Zaradi napada je na rafineriji izbruhnil požar, ki pa so ga po guvernerjevih besedah že pogasili in evakuirali osebje tovarne. Žrtev v napadu ni bilo, rafinerija pa je prekinila obratovanje.

Videoposnetki, ki so bili objavljeni na družbenih omrežjih in jih ni bilo mogoče neodvisno preveriti, so po navedbah AFP-ja prikazovali brezpilotni letali, ki sta leteli nad tovarno tik pred eksplozijo.

Rusija je od začetka vojaškega posredovanja v Ukrajini večkrat obtožila Kijev, da izvaja napade v bližini skupne meje.

Do napada na rafinerijo je prišlo le nekaj dni zatem, ko je Moskva Ukrajino obtožila napada na črnomorske vrtalne ploščadi ob obali Krima. Ukrajinske oblasti so ta napad v torek zvečer tudi priznale, saj naj bi ruske sile ploščadi uporabljale kot vojaški objekt.

MSF opozarja na trpljenje civilistov. Foto: Reuters
MSF opozarja na trpljenje civilistov. Foto: Reuters

Zdravniki brez meja opozarjajo na trpljenje civilistov

Mednarodna človekoljubna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je opozorila na šokantno trpljenje civilistov v vojni v Ukrajini zaradi neselektivnega nasilja in stalnih napadov nanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med 31. marcem in 6. junijem je MSF z vlaki evakuiral 653 bolnikov z vojnih območij na vzhodu Ukrajine v bolnišnice v varnejših regijah. Med potjo, ki traja med 20 in 30 ur, so si zdravniki in medicinske sestre prizadevali, da je stanje bolnikov ostalo stabilno, ti pa so delili svoje izkušnje.

Pripovedovali so o ranjenih civilistih med evakuacijami, neselektivnem bombardiranju in obstreljevanju stanovanjskih območij ter nasilju nad starejšimi.

Zdravstveni podatki in pričevanja bolnikov, ki so jih evakuirali s temi vlaki, kažejo, da vojno v Ukrajini "vodijo s škandaloznim pomanjkanjem skrbi za razlikovanje in zaščito civilistov" ter "razkrivajo nenehne napade na civiliste", je sporočil MSF.

Koordinator MSF-ja za nujne zadeve Christopher Stokes je izpostavil, da "rane naših bolnikov in njihove zgodbe kažejo na nedvomno šokantno raven trpljenja v nasilju brez meja, ki je v tej vojni prizadejano civilistom". Izpostavil je tudi to, da so bili številni ranjeni med vojaškimi napadi na stanovanjska območja.

Garland in Venediktova sta se srečala v mestu Krakovec blizu meje s Poljsko. Foto: AP
Garland in Venediktova sta se srečala v mestu Krakovec blizu meje s Poljsko. Foto: AP

ZDA bodo pomagale pri preiskavi vojnih zločinov

Ameriški pravosodni minister Merrick Garland je v torek obiskal Ukrajino, kjer se je srečal z generalno tožilko Irino Venediktovo in ji obljubil vso pomoč pri preiskavah vojnih zločinov ruskih napadalcev.

Garland je novinarjem povedal, da je prišel izrazit neomajno podporo ZDA Ukrajincem sredi neizzvane in krivične ruske invazije. Naznanil je oblikovanje posebne ekipe za vojne zločine v Ukrajini pod vodstvom veterana pravosodnega ministrstva Elija Rosenbauma, ki je tam zaposlen že 36 let. V preteklosti je preganjal nacistične vojne zločince.

"Pravosodno ministrstvo bo preganjalo vse, ki so zagrešili vojne zločine in druga grozodejstva v Ukrajini. Za vojne zločince ni skrivališč," je izjavil Garland.

Venediktova se mu je zahvalila za zelo pomembno podporo, saj se zavedajo, da imajo velikega sovražnika.

Garland se je ustavil v Ukrajini na poti na zasedanje pravosodnih ministrov ZDA in EU v Parizu.
Ukrajina je doslej prepoznala več tisoč primerov domnevnih vojnih zločinov. Najbolj odmevajo poboji v Buči nedaleč od Kijeva. Ameriški predsednik Joe Biden je to aprila opredelil kot vojni zločin.

Scholz pozval k "Marshallovemu načrtu" za Ukrajino

Nemški kancler Olaf Scholz je v nemškem parlamentu pred tremi vrhovi voditeljev EU-ja, G7 in Nata pozval k "Marshallovemu načrtu" za pomoč Ukrajini pri povojni obnovi in dodal, da bo ta obnova naloga več generacij, zanjo pa se morajo angažirati finančne institucije, države donatorke in mednarodne organizacije.

"Tako kot od vojne opustošena Evropa v preteklosti tudi Ukrajina danes potrebuje Marshallov načrt (...), za obnovo pa bomo potrebovali še več milijard evrov in dolarjev, kar bo trajalo več let," je navedbe Scholza povzela nemška tiskovna agencija DPA.

Marshallov načrt je bil pobuda ZDA iz leta 1948 za zagotavljanje zunanje pomoči zahodni Evropi. Nemškemu gospodarstvu je ta načrt povojne obnove omogočil okrevanje in razcvet po opustošenju, ki ga je povzročila druga svetovna vojna, še poroča DPA.