Protest v Solunu. Foto: Reuters
Protest v Solunu. Foto: Reuters

Protesti potekajo hkrati s 24-urno stavko grških javnih uslužbencev, ki so se jim v znak protesta zaradi tragične železniške nesreče danes pridružili zdravniki, učitelji in prevozniki.

Med stavkajočimi so tudi delavci na ladjah in železnicah ter vozniki avtobusov kot tudi celoten javni sektor, zaradi česar je država danes skoraj povsem ohromljena.

Stavke potekajo v 76 grških mestih. Največji protest je potekal v Atenah, kjer je več kot 40.000 ljudi preplavilo ulice in mahalo s transparenti, na katerih je pisalo "To ni nesreča, to je zločin" in "Na tistem vlaku bi bil lahko kdor koli od nas". Na pročelje rektorata atenske univerze so izobesili velikanske transparente z napisom "Strmoglavili vas bomo" in "Morilci".

Pri tem so izbruhnili tudi nemiri. Na desetine zamaskiranih, v črno oblečenih mladih je pred zgradbo parlamenta na policiste metalo molotovke in kamenje. Policija je odgovorila s solzivcem.

Do izgredov je prišlo tudi v drugem največjem mestu Solun, kjer se je zbralo najmanj 15.000 ljudi. Policija je proti protestnikom, ki so metali kamenje pred tamkajšnjo železniško postajo, prav tako uporabila solzivec.

Še zlasti v velikih mestih so danes kaotične razmere v prometu, saj so bile prizadete avtobusne in tramvajske povezave ter podzemna železnica. Trajekti so ostali v pristaniščih, zaradi česar so bili številni otoki odrezani od celine.

K stavki so pozvali glavni sindikati v državi. Pri tem so zaradi katastrofalne železniške nesreče kritizirali vladno politiko privatizacije. Sindikati zahtevajo tudi celovito preiskavo nesreče.

Študentje pa so zasedli univerze po vsej državi, da bi zahtevali pravico za žrtve nesreče, pri čemer so številni obtožili konservativno vlado, da je zanemarjala državno železniško omrežje.

V nesreči umrlo 57 ljudi

Nesreča se je zgodila prejšnji torek, ko je malo pred polnočjo potniški vlak s 352 ljudmi na poti iz Soluna v Atene trčil v tovorni vlak, ki je pripeljal v nasprotni smeri na istem tiru sicer dvotirne proge. Umrlo je 57 ljudi, med njimi številni mladi.

Nesreča je sprožila vsesplošno ogorčenje javnosti zaradi slabega stanja grškega železniškega omrežja, stavkajoči delavci pa pravijo, da so za to kriva leta zanemarjanja, nezadostne naložbe in števila zaposlenih, vse to pa je posledica gospodarske krize, s katero se je več let spopadala Grčija.

Grška vlada je državnega operaterja železnic Hellenic Train v okviru mednarodnega programa pomoči leta 2017 prodala italijanski družbi Ferrovie dello Stato Italiane.

Vlada premierja Kiriakosa Micotakisa, ki si na spomladanskih volitvah prizadeva za ponovno izvolitev, vzrok za nesrečo pripisuje človeški napaki. Medtem se pozivi k odstopu Micotakisa in njegove vlade vse bolj krepijo.

Načelnik železniške postaje Larisa, ki naj bi storil ključno napako in potniški vlak preusmeril na iste tire kot prihajajoči tovorni vlak, je trenutno v preiskovalnem priporu. Glede na dosedanje ugotovitve je bil premalo kvalificiran, za načelnika postaje pa se je začel usposabljati po določeni starosti. Hkrati niso delovali oziroma le delno elektronski krmilni in varnostni sistemi, tako da človeške napake niti tehnologija ni mogla nadomestiti.