V 100-članskem parlamentu je tako po vzporednih izidih Harmonija dobila 19 sedežev. Latvijski razvoj in Nacionalno zavezništvo sta dobila 13 sedežev. Populistična stranka Komu pripada država (KPV) je dobila 11,5 odstotka glasov, Unija Zelenih in kmetovalcev pod vodstvom dosedanjega premierja Marisa Kučinskisa pa deset odstotkov.

Trenutno vladajoča koalicija združenih Zelenih in kmetovalcev, Nacionalnega zavezništva in Združenih so skupaj dobili 29 odstotkov, kar pomeni, da bi za večinsko vlado potrebovali še najmanj eno koalicijsko partnerico, kažejo vzporedne volitve latvijske javne televizije LTV.

Volitve je glede na podatke do 16. ure zaznamovala nizka volilna udeležba, do takrat se jih je udeležilo 37 odstotkov od dobrih 1,5 milijona volilnih upravičencev.

Reuters sicer poroča, da so volitve znova potrdile latvijsko proevropsko stališče, saj so proevropske stranke dobile več glasov, kot so napovedovale ankete, na katerih je bilo 38 odstotkov volivcev še neodločenih.

Hekerski napad: "Ruske meje nimajo konca"
Med volitvami so eno najbolj priljubljenih družbenih omrežij Draugiem napadli hekerji, ki so uporabnikom poslali sporočilo: "Tovariši Latvijci, to zadeva vas. Ruske meje nimajo konca." Objavili so tudi fotografije ruskih vojakov, kako Rusiji priključujejo ukrajinski polotok Krim, in tanke na vojaški paradi v Moskvi.

Latvijski zunanji minister Edgars Rinkevičs je sporočil, da so takšne incidente na volilni dan preiskovali in da preiskujejo dogajanje.

Predsednik pozival k udeležbi
Predsednik države Raimonds Vejonis iz stranke Zelenih je ob oddaji glasu Latvijce pozval, naj se udeležijo volitev. Glasovanje o brexitu je izpostavil kot primer tega, kaj se zgodi, če ljudje ne gredo na volišča.

Obrat proti Rusiji?
Proruska stranka je slavila že na zadnjih treh volitvah, vendar ji ni nikoli uspelo oblikovati vlade. Tokrat bi se jim lahko pridružila novinka na prizorišču KPV. Postavlja se vprašanje, ali bosta stranki našli koalicijske partnerice.

Če bi Harmoniji tokrat uspelo oblikovati vlado, se Latviji obeta obrat proti Rusiji. Harmonija se poleg tega zavzema za znižanje izdatkov za obrambo na en odstotek BDP-ja, kar je v nasprotju s ciljem zveze Nato, da bi države svoje izdatke do leta 2024 zvišale na dva odstotka. To skrbi številne prebivalce države, ki je bila skoraj polovico 20. stoletja pod sovjetsko okupacijo.