prebivalstva, z neslano šalo opisal Aldis Austers, predsednik združenja Evropski Latvijci.

Latvija, država ob Baltskem morju in od leta 2004 članica Evropske unije, je imela tik pred razpadom Sovjetske zveze leta 1989 2,6 milijona prebivalcev, leta 2003 še 2,3 milijona, do danes pa je število njenih prebivalcev upadlo na dva milijona oziroma celo pod to mejo. Po podatkih Eurostata je imela Latvija 1. januarja 2017 1,95 milijona prebivalcev. Za primerjavo, Slovenija 2,06 milijona.

Odhod Rusov, nizka rodnost in po letu 2004 izseljevanje na Zahod
Veliki upad števila prebivalstva je posledica več dejavnikov: po razpadu Sovjetske zveze odseljevanje večinoma v Rusijo, zlasti etnično ruskih prebivalcev, katerih število se je med letoma 1989 in 2017 zmanjšalo za 400.000 (z 900.000 na 500.000), nizka rodnost in negativni naravni prirastek (v letu 2016 skorajda minus 7.000; Slovenija plus 700) in po letu 2004, ko je država postala članica EU-ja in s tem del enotnega evropskega trga (prost pretok ljudi), izseljevanje predvsem mladih in izobraženih na Zahod, kjer sta zaslužek in "rezina kruha" večja. V letu 2016 je tako državo po podatkih Eurostata zapustilo 12.000 prebivalcev več, kot se je vanjo priselilo. Še ena primerjava s Slovenijo: migracijski "saldo" Slovenije v letu 2016 je bil plus 1.000.

80 odstotkov izseljencev starih pod 35 let
"Večina emigrantov je mladih, okoli 80 odstotkov pod 35 let. In nimamo veliko upanja, da se bodo vrnili," je v svoji študiji (pesimistično) ugotavljal profesor z univerze v Rigi Mihail Hazans. Večina Latvijcev si je za novo domovino izbrala Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Irsko, kjer si je od leta 2004 delo poiskalo 160.000 Latvijcev. Latvijski "eksodus" (odhod) na Zahod je vrhunec doživel v letih 2009-11, ko je državo močno prizadela globalna finančna kriza. Latvijsko gospodarstvo se je takrat skrčilo za 25 odstotkov, brezposelnost je dosegla 20 odstotkov.

Beg možganov ni več tveganje, ampak vsakdanjost
Inna Steinbuka, predstavnica Evropske komisije v Latviji, je za AFP ocenila, da beg možganov ni več tveganje, ampak realnost: "Glavni vzrok za emigracije je ekonomski: premalo služb in premalo dobro plačanih služb." Dace Beinare opozarja na še en vidik odseljevanja: "Ker starši odidejo delat v tujino, mnogi otroci ostanejo doma s starimi starši in so tako pravzaprav zapuščeni. Prisiljeni so, da postanejo bolj odgovorni, kot so v resnici sposobni biti pri svojih letih. To vodi v čustvene stiske, s katerimi se bo morala spopasti vsa družba."

Ironija: Članstvo v Evropski uniji kot prekletstvo
Demografi opozarjajo, da bi ob nadaljevanju negativnih trendov prebivalstvo Latvije do leta 2060 lahko padlo na 1,3 milijona, s čimer bi bilo resno ogroženo preživetje naroda. Ironično je, da je ravno članstvo v Evropski uniji spodbudilo odhod na desettisoče mladih iz države in jo s tem (za zdaj) oslabilo, namesto da bi EU pripomogel k njeni krepitvi. Izseljevanje, ki je v najhujših letih krize (2009-11) doseglo tudi 40.000 ljudi letno, se je v zadnjih letih sicer nekoliko umirilo oziroma upadlo (minus 12.000 v letu 2016), a še vedno je glede na majhno število prebivalstva Latvije preveliko. Odhod večinoma mladih in izobraženih ljudi pomeni ne samo upada bruto družbenega proizvoda in s tem nižji standard, ampak tudi nižjo rodnost, kar vodi v začaran krog zmanjševanja prebivalstva in demografsko katastrofo.

Demograf Zvidrins: Izumiramo
"Izumiramo," je za britanski časnik Telegraph dejal vodilni latvijski demograf Peteris Zvidrins, ki je opozoril, da je pokojninski sistem resno ogrožen. Sam je moral center na univerzi v Rigi zapreti, saj je po pristopu k EU-ju število študentov upadlo za štirikrat. "Doktorskega programa ni več. Tisti, ki so imeli možnost, so odšli v tujino, v London, Oxford, Cambridge."

Hazans: Članice EU-ja naj Latviji plačajo kompenzacijo
Evropska komisija potihoma priznava gospodarske stroške, ki jih je po pristopu leta 2004 plačala Latvija zaradi odseljevanja mlade delovne sile na Zahod. Že omenjeni Hazans ocenjuje, da bo "eksodus" med letoma 2000 in 2013 državo v prihodnosti stal za do devet odstotkov manjši bruto družbeni proizvod. Hazans zato meni, da bi morale države EU-ja Latviji plačati kompenzacijo zaradi izgube "človeškega kapitala, delovne sile in reproduktivnega potenciala".

Nacionalisti: Stop migrantom, Latvijci naj se vrnejo domov
Evropska komisija je predlagala, da bi demografsko vrzel zapolnili z begunci oziroma migranti, a bo to v državi, ki nima veliko izkušenj z "neevropskimi" migranti, težko, piše Telegraph. Ko je EU jeseni 2015 določila, da mora Latvija po obveznem kvotnem sistemu sprejeti 776 beguncev iz Sirije in Iraka, so v Rigi izbruhnile demonstracije, ki jih je organiziral tudi Raivis Zeltits, generalni sekretar "etno-nacionalističnega" Nacionalnega zavezništva, ene od treh koalicijskih strank latvijske vlade. "Sem proti migrantom. V VB se je leta 1950 začelo z nekaj sto Jamajčani, pa poglejte, kakšen je demografski položaj zdaj," je za Telepgraph dejal Zeltits in dodal: "Etnični Latvijci imajo osebno dolžnost, da se prenehajo obnašati kot žrtve, pridejo domov in pomagajo graditi državo."

Rodnost le 1,2 otroka na družino
Ne samo izseljevanje, tudi nizka rodnost Latvijcev (ki jo delno povzroča tudi izseljevanje) nasploh, le 1,2 otroka na žensko oziroma družino, je velika težava. Za naravno ohranjanje števila prebivalstva bi bila potrebna rodnost 2,1 otroka na žensko. Ilmar Mezs, latvijski demograf, ki ima sam šest otrok, opozarja, da bi vlada lahko namenila več socialnih ugodnosti za velike družine in pri tem navaja sosednjo Estonijo, ki ob večji podpori družinam že leta ohranja stabilno število prebivalstva okrog 1,3 milijona. Tudi avstrijski poslovnež Bernhard Loew, ki se je v Rigo, kjer vodi hotel, preselil leta 2000, meni, da bi vlada lahko naredila več, da bi mladi ostali v Latviji. Izpostavlja neustrezno zdravstveno varstvo in premalo pripravništev. "Višje plače in boljši delovni pogoji v drugih evropskih državah so za številne mlade enostavno preveč mamljivi, da bi se jim uprli," meni Loew.

Izraelski "aliyah" na latvijski način
Latvijska vlada je v luči skorajda demografske katastrofe sprožila kampanjo oziroma program, s katerim želi izseljene Latvijce privabiti nazaj v domovino. Pri tem so se zgledovali po izraelskem programu, ki Jude po svetu vabi in jim pomaga pri vrnitvi (t. i. aliyah) v Izrael. Na čelu tega programa je Peteris Karlis Elferts, t. i. ambasador diaspore. Med največjo krizo (2009-2011) je služboval na Irskem, kjer ga je presenetilo to, da so bili zaradi razlik v plačah mladi Latvijci z diplomami pripravljeni menjati rjuhe in streči pivo v dublinskih hotelih. Meni, da EU ni dovolj premislila posledic velike širitve leta 2004: "Če imaš visoko kvalificirane ljudi, ki zapustijo državo in odidejo opravljat manj zahtevno delo v drugo državo, potem to škoduje gospodarstvu EU-ja." Elferts je v Dublinu "skrbel" za približno 30.000 latvijskih "zdomcev". "Počutil sem se kot župan latvijskega mesta na Irskem," pravi Elferts.

Napori Elfertsa in latvijske vlade počasi prinašajo rezultate, k čemur je po veliki krizi pripomoglo tudi gospodarsko okrevanje v Latviji. Da bi zajezila odhod mladega izobraženega kadra, latvijska vlada razmišlja o vezavi štipendij na delo v Latviji še nekaj let po diplomi, medtem ko kampanja za vrnitev mladih izobražencev z Zahoda med drugim vključuje tudi t. i. sanjske službe v javni upravi, investicijske konference, promocijo latvijske kulture in jezika po svetu, omogočanje dvojnih državljanstev.

Po petih letih Londona vrnitev v Latvijo
Kljub še vedno negativnemu selitvenemu gibanju (v letu 2016 minus 12.000) se mladi Latvijci vendarle vračajo domov. Eden od 8.800, ki so se leta 2014 vrnili, je zdaj 32-letni Rihard Kols, ki je pet let študiral v Londonu, zdaj pa dela v latvijskem parlamentu. "V tujini sem preživljal težka obdobja. Delal sem kot natakar, a vedno sem vedel, da se bom vrnil domov in služil Latviji. In to sem tudi storil. Če lahko jaz, potem lahko tudi drugi," je dejal Kols za Christian Science Monitor.

Delež etničnih Latvijcev se povečuje
Eden od redkih pozitivnih demografskih kazalcev v Latviji je povečanje deleža etničnih Latvijcev v skupnem številu prebivalstva, kar je za latvijski geopolitični kontekst še posebej pomembno. Delež Latvijcev je bil namreč leta 1989 52-odstoten, medtem ko se je leta 2017 povzpel na 62 odstotkov, pa čeprav se je absolutno število Latvijcev zmanjšalo (z 1,370.000 na 1,209.000). Na drugi strani se je delež Rusov zmanjšal s 34 odstotkov na 25, kar v številkah pomeni z 900.000 na 500.000. Krepitev deleža etničnih Latvijcev po oceni Klausa Zichmanisa (Latviaonline) pomeni, da je država bolj varna in manj razdeljena. Latvijci namreč ob dogajanju v Ukrajini, kjer Rusija podpira proruske upornike, na veliko vzhodno sosedo, s katere predhodnicami (carska Rusija, Sovjetska zveza) imajo slabe zgodovinske izkušnje, gledajo še z večjim nezaupanjem kot sicer ...

Pod črto: Vstop v EU blagoslov, ne prekletstvo
A da ne bo pomote. Vstop Latvije v EU leta 2004 je bil za to baltsko državo, ki je dolga leta živela za "železno zaveso", blagoslov, ne prekletstvo. Latvijska težava pri tem je, da so bili stranski učinki (odliv mladih) "zdravila" (EU) nekoliko premočni. Zato je naloga latvijskih oblasti, da reformirajo državo tako, da bo v vseh pogledih bolj konkurenčna. Pot ni lahka, a sosednja Estonija je dokaz, da je to možno. Estonija se je namreč iz zaostale sovjetske republike razvila v tehnološko zelo napredno državo. In to se pozna tudi pri demografski sliki. Estonija (migracijski "saldo" za 2016 je plus 1000) je namreč od leta 2004, ko je vstopila v EU, izgubila le okoli tri odstotke prebivalstva, medtem ko Latvija kar 13. Razlika je očitna. Torej, na potezi je latvijska politika.