Vladajoča prozahodna Demokratska stranka je pristala na tretjem mestu s 24 odstotki. Med obe pa se je s 26 odstotki uvrstilo proevropsko zavezništvo ACUM.

Nobena od strank tako ni dobila dovolj glasov, da bi vlado lahko sestavila sama. Za večino v 101-članskem parlamentu je potrebnih 51 glasov. Analitiki se zato bojijo, da državo po volitvah čaka obdobje nestabilnosti.

Razcepljenost na proruski in proevropski del
Moldavija s 3,5 milijona prebivalcev je ena od najrevnejših držav v Evropi. Od osamosvojitve leta 1991 še ni našla prave smeri v svoji zunanji politiki. Številni prebivalci se zavzemajo za ohranjaje tesnih vezi z Moskvo, drugi pa želijo slediti zgledu sosednje Romunije, s katero Moldavija deli jezik in velik del zgodovine, ter se ozreti proti Zahodu in EU-ju.

V zadnjih tednih pred volitvami se je volilna kampanja zaostrila zaradi domnevnega vmešavanja Rusije v volitve. Moskva je namreč vplivnega oligarha Vlada Plahotniuka, ki vodi Demokratsko stranko, obtožila vodenja obsežne sheme za pranje denarja v letih 2013 in 2014. Njegova stranka je vse očitke zavrnila.