Frančišek je odločitev sporočil v govoru zaposlenim v vatikanskih tajnih arhivih. Dejal je, da se Cerkev ne boji zgodovine. Napovedal je odprtje omenjenih arhivskih dokumentov 2. marca 2020 ob 81. obletnici izvolitve Eugenia Pacellija za papeža, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Izrazil je prepričanje, da bodo zgodovinarji v raziskavah lahko pravilno ovrednotili njegov pontifikat in njegovo "skrito, a aktivno diplomacijo" v enem najtemnejših obdobij zgodovine. Pri tem je dodal, da so podobo Pija XII. že preučevali z več vidikov, razpravljali in celo kritizirali, "lahko rečemo, da z nekaj predsodki ali pretiravanji".

Očitki zaradi neobsodbe holokavsta

Pontifikat papeža Pija XII. v letih med 1939 in 1958 je bilo eno najtežjih v 20. stoletju, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Očita se mu molčanje glede holokavsta in zločinov nacizma. Decembra 1942 ni podpisal deklaracije zaveznikov, ki je obsojala nacistično iztrebljanje Judov, in ni javno protestiral proti njihovim deportacijam iz Rima v Auschwitz.

Vatikan pa pravi, da je Pij XII. rešil življenje številnim Judom in da je delal iz ozadja. Nasprotoval je komunizmu in leta 1949 je kakršno koli pomoč komunizmu podvrgel kazni izobčenja.

Kot poroča BBC, so judovske skupine, ki so več desetletij pozivale k polnemu dostopu do arhivov, Frančiškovo odločitev pozdravile.

Del arhivov iz časa pontifikata Pija XII. sta raziskovalcem odprla že papež Pavel VI. in Janez Pavel II., tako da strokovnjaki ne pričakujejo senzacionalnih odkritij. Vatikan pa bi lahko končno ovrgel obtožbe, da nekaj prikriva, še navaja APA.