Evtanazija je za Rimskokatoliško cerkev dejanje umora, zato ga ne more ne upravičiti ne dopustiti. To je bistvo dokumenta z naslovom Dobri Samaritanec.

Po besedah prefekta Kongregacije za doktrino vere, kardinala Luisa Ladarie Ferrerja, je za Cerkev nedopustna celo navzočnost duhovnih spremljevalcev pri človeku, ki se odloči za takšno dejanje – temu pa Cerkev tudi jemlje pravico do zakramenta bolniškega maziljenja.

Katoliškim zdravstvenim delavcem dokument prepoveduje tako aktivno kot pasivno sodelovanje, od vlad pa zahteva, da zdravstvenikom omogočijo ugovor vesti. Zakonodajalci, ki v svojih državah dovolijo evtanazijo ali pomoč pri samomoru, so – po Vatikanu – "sokrivi umora".

Različne oblike pomoči pri koncu posameznikovega življenja trenutno predvideva okoli deset držav po svetu in nekatere ameriške zvezne države. V začetku leta so evtanazijo in pomoč pri samomoru uzakonili na Portugalskem, prihodnji mesec pa naj bi o tem odločali na Novi Zelandiji. Oboje je po mnenju Svetega sedeža "znak degradacije v pravnih sistemih".